Jedro

Tožnik v zvezi z zahtevo, da se upošteva njegove slikovne dokaze, izhaja iz napačnega pojmovanja, kdaj mora prijavljena vrsta dejanske rabe izpolnjevati predpisane zahteve, da se lahko upošteva kot upravičena, ko navaja, da so bile zavrnjene površine obdelane v skladu z Uredbo o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju, več kot enkrat košene oziroma popasene do 15. oktobra. Namreč v zbirni vlogi prijavljena zemljišča morajo izpolnjevati prijavljeno dejansko rabo v času vložitve zahtevkov za dodelitev plačil in morajo biti obdelana skladno z zahtevami za posamezno vrsto rabe ves čas vegetacije, torej tudi v času izvedbe kontrole.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo ugodila tožnikovemu zahtevku za plačilo za ukrep izravnalna plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (v nadaljevanju OMD) za 53,23 hektarjev po 160,45 EUR/hektar (1. točka izreka), zavrnila njegov zahtevek za 26,79 hektarjev (2. točka izreka), odločila, da se tožniku odobri 8.541,05 EUR (3. točka izreka) in da pritožba ne zadrži izvršitve (4. točka izreka) ter da v postopku posebni stroški niso nastali (5. točka izreka). V obrazložitvi navaja, da je tožnik vložil zbirno vlogo za leto 2014, v kateri uveljavlja zahtevek OMD. Pri pregledu na kraju samem je bilo ugotovljeno, da je prijavljena površina zemljišč v zahtevku OMD na obrazcu „D“ večja od ugotovljene površine zemljišč v zahtevku OMD. Ker so v zahtevku OMD ugotovljene tudi nekmetijske površine, se zahtevek OMD, ki presega ugotovljeno površino, skladno s 26. členom Uredbe o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 v letih 2010–2014 (Uradni list RS, št. 113/2013, v nadaljevanju: Uredba osi 2) zavrne kot neutemeljen. Nepravilnost se nanaša na GERK-PID: ... Površina, ki se za zahtevek OMD zavrne, znaša 8,93 ha. Nepravilnosti, ki se v zvezi z zahtevkom OMD sankcionirajo, znašajo 8,93 ha, kar predstavlja več kot 3 % oziroma več kot 2 hektarja ugotovljenih površin, zato se zahtevek OMD, skladno s 26. členom Uredbe osi 2 in petim odstavkom 16. člena Uredbe 65/2011/EU, zmanjša za dvakratno ugotovljeno razliko. Površina, ki se skladno s tem za zahtevek OMD zavrne, pa znaša še dodatnih 17,86 ha.

2. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju drugostopenjski organ) je z odločbo z dne 14. 10. 2015 kot neutemeljeno zavrnilo pritožbo tožnika zoper izpodbijano odločbo prvostopenjskega organa.

3. Tožnik v tožbi navaja, da mu je bilo odobrenih 53,23 hektarjev v vrednosti 8.541,05 EUR, zavrnjenih pa 26,79 hektarjev v vrednosti 4.298,46 EUR. Tožbo vlaga zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja pri kontrolnem pregledu prijavljenih površin. Površina izločenih površin ni pravilna, iz tega razloga tudi število zavrnjenih površin v izpodbijani odločbi ni pravilno. Ravnanje kontrolorjev pri pregledu oziroma meritvah na kraju samem je bilo nestrokovno, pristransko, nepravilno. Pri obdelavi vloge niso bila upoštevana njegova dokazila, iz katerih je razvidno, da so bila vsa zemljišča obdelana v skladu z zakonodajo. Predlaga, da se odločba odpravi in da toženka pravilno določi upravičene površine ter obračuna pravilno skupno vrednost za izplačilo, tako da upošteva njegove slikovne dokaze, iz katerih je razvidno, da so zavrnjene površine bile obdelane v skladu z Uredbo o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju; več kot enkrat košene oziroma popasene do 15. oktobra, ostanki pa zmulčeni ali košeni z ročno kosilnico. Nadalje predlaga, da sodišče odloči, da mu je toženka dolžna plačati 4.298,46 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 1. 2015 dalje do plačila, v roku 15 dni, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 15-dnevnega roka za izpolnitev obveznosti do plačila.

4. Toženka v odgovoru na tožbo predlaga zavrnitev tožbe. Poudarja, da so bile tožnikove pripombe in v postopku predložena dokazila preučena. Ker je bilo ocenjeno, da fotografije brez konkretnih podatkov za identifikacijo nimajo zadostne dokazne vrednosti, v posledici česar pri odločitvi niso bile upoštevane, to ne pomeni, da je bilo dejansko stanje napačno ugotovljeno. Niti to ne predstavlja kršitve tožnikovih pravic. Datum 15. oktober se nanaša na časovni okvir izvedbe pregledov na kraju samem in opredeljuje skrajni rok za izvedbo pregledov za zahtevke, vezane na površino. V zbirni vlogi prijavljena zemljišča pa morajo biti v času izvedbe kontrole obdelana skladno z zahtevami posamezne vrste rabe.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Uvodoma sodišče ugotavlja, da tožnik glede na tožbeni predlog izpodbija odločbo prvostopenjskega organa v celoti, torej tako v ugodilnem (1. točka izreka) kot zavrnilnem delu (2. točka izreka). Ker pa tožnik za vložitev tožbe zoper 1. točko izreka izpodbijane odločbe ne izkazuje pravnega interesa, saj je bilo v tem delu izreka izpodbijane odločbe ugodeno njegovemu zahtevku OMD v tam navedenem obsegu, je sodišče upoštevaje tožbene navedbe štelo, da vlaga tožbo zoper izpodbijano odločbo v zavrnilnem delu, torej zoper odločitev prvostopenjskega organa, da se mu zavrne zahtevek OMD za površino 26,79 hektarjev. Zavrnitev ima podlago v nepravilnostih pri prijavi površine, in sicer je bila prijavljena površina zemljišč v zahtevku OMD na obrazcu „D“ večja od ugotovljene.

7. Ugotovitve, ki so bile podlaga za odločanje, izhajajo iz dveh opravljenih kontrol na kraju samem pred izdajo izpodbijane odločbe: kontrole od 1. 10. 2014 do 10. 10. 2014 (zapisnik št. 100202159/POV/1/1, ki se nahaja v upravnem spisu) in naknadne (super)kontrole od 4. 11. 2014 do 24. 11. 2014 (zapisnik št. 100202159/POV/S/2/1, ki se nahaja v upravnem spisu). V bistvenem tožnik ugovarja dejanskemu stanju glede ugotovljenih površin in ravnanju kontrolorjev.

8. Tožnik že v zvezi z zahtevo, da se upošteva njegove slikovne dokaze, izhaja iz napačnega pojmovanja, kdaj mora prijavljena vrsta dejanske rabe izpolnjevati predpisane zahteve, da se lahko upošteva kot upravičena, ko navaja, da so bile zavrnjene površine obdelane v skladu z Uredbo o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju, več kot enkrat košene oziroma popasene do 15. oktobra. Namreč v zbirni vlogi prijavljena zemljišča morajo izpolnjevati prijavljeno dejansko rabo v času vložitve zahtevkov za dodelitev plačil in morajo biti obdelana skladno z zahtevami za posamezno vrsto rabe ves čas vegetacije, torej tudi v času izvedbe kontrole. Iz dokumentacije upravnega spisa je razvidno, da je tožnik s slikovnim materialom, ki ga je predložil s svojimi pripombami na obe opravljeni kontroli (dopisa z dne 16. 10. 2014 in 30. 11. 2014), dokazoval stanje, kot naj bi ga izvršil 15. 10. 2014, torej (še) po opravljeni kontroli od 1. 10. 2014 do 10. 10. 2014. Kar pa za pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje v zvezi s pravno podlago, na kateri temelji zavrnitev, ni relevantno, saj je tudi superkontrola od 4. 11. 2014 do 24. 11. 2014 pokazala, da dejanska raba na prijavljeni površini ne ustreza ugotovljeni površini. Kot že rečeno, je relevantna dejanska raba GERK-a, ki mora ustrezati prijavljeni rabi v času oprave kontrole. Ni bistveno, da je tožnik prijavljene površine (na primer: trajno travinje – 1300) po lastnih trditvah pokosil oziroma popasel do 15. oktobra, če površine z dejansko rabo 1300 tej rabi na kontroli in superkontroli po definiciji te rabe niso ustrezale. Je pa prvostopenjski organ pripombe tožnika upošteval v tej smeri in je opravil superkontrolo na podlagi prvega odstavka 16. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2014, ki je pritrdila ugotovitvam kontrole o nepravilnostih (v glavnini – glede v predmetni zadevi za tožnika spornih površin znotraj posameznih GERK-PID).

9. Tožnik je med drugim že v pripombah z dne 16. 10. 2014 ugovarjal izločenim površinam pri kontroli, ugotovljeno je bilo, da so bile zaraščene (robida, grmovje) (raba 1410), v pripombah z dne 30. 11. 2014 in pritožbi pa (še) ugotovljeni rabi 1600 pri superkontroli, v obeh primerih v zvezi z zahtevkom s prijavljeno dejansko rabo 1300. Menil je, da obstaja dvom pri določanju rabe, tudi glede rabe 1500 in 9999. Šifrant in opis vrst dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (Pravilnik o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč) rabo 1410 opisuje kot kmetijsko zemljišče v zaraščanju (zemljišče, ki se zarašča zaradi opustitve kmetovanja in preskromne kmetijske rabe), rabo 1600 kot neobdelano kmetijsko zemljišče (površina, ki je na primer rigolana in pripravljena za zasaditev novih trajnih nasadov), rabo 1300 pa kot trajni travnik (površina, porasla s travo, deteljami in drugimi krmnimi zelmi, ki se jo redno kosi oziroma pase). Pri vsaki posamezni drugačni rabi od prijavljene, na primer trajno travinje – 1300, je kontrolor pri superkontroli navedel razloge za ugotovitev, zakaj zapisniško ugotovljena raba ne ustreza prijavljeni rabi (na primer pri rabi 1410, ugotavlja rast grmovja, robidovja, praproti; pri rabi 1600 nezatravljene površine; pri rabi 9999 (nekmetijska raba) gozdni rob, cesta; pri rabi 1500 rast dreves in grmičevja). Po podatkih iz upravnega postopka ugotovljeno stanje v času superkontrole ni ustrezalo prijavljeni dejanski rabi. Tožnik nasprotnega ni uspel dokazati. Sklicevanje na mulčenje, opravljeno med obema kontrolama, ni vzpostavilo prijavljene rabe (pri superkontroli so bile videne nezatravljene površine, ki tej rabi ne ustrezajo). Drugostopenjski organ je dejansko stanje, ugotovljeno na podlagi kontrole in superkontrole na podlagi zapisnikov, preveril tudi z vpogledom v evidenco dejanske rabe, ortofoto posnetke in fotografije iz obeh spornih kontrol, zato je lahko ob primerjavi vseh dokazov (tudi tožnikovih) zaključil, da sporne površine dejansko niso površine, ki bi bile v kmetijski rabi, kot jo je prijavil tožnik na obrazcu „D“ zbirne vloge. Utemeljeno je lahko zavrnil tudi tožnikova naknadna dokazila v zvezi z ugotovljenim dejanskim stanjem, ki ne izkazujejo prijavljene dejanske rabe v času kontrol. Tožnikovi očitki o nestrokovnosti kontrolorjev, o nepravilnostih pri njihovem delu in njihovi pristranskosti so povsem nekonkretizirani, torej ostanejo na ravni splošnega, in jih že zato ni mogoče upoštevati. Iz spisne dokumentacije pa tudi ni razvidno, da bi tožnik skladno s prvim odstavkom 37. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zahteval izločitev kake uradne osebe.

10. Po presoji sodišča je bilo glede na vse navedeno v upravnem postopku zadoščeno načelu materialne resnice (8. člen ZUP), upoštevaje prosto presojo dokazov (10. člen ZUP), zato sodišče zavrača tožbene očitke, da dokazi, ki jih je predložil tožnik v postopku, niso bili upoštevani. V posledici ugotovljenih nepravilnosti pri prijavi površine pa je imel prvostopenjski organ tako podlago, da uporabi na podlagi določb o sistemu kontrol in sankcij (prvi odstavek 26. člena Uredbe osi 2) določbe o znižanjih in izključitvah v zvezi z velikostjo površine v petem odstavku 16. člena Uredbe 65/2011/EU. Višini sankcij pa tožnik ne ugovarja.

11. Sodišče je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

12. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. členaZUS-1, po kateri v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.