Jedro

Prepozno navajanje dejstev in dokazov po določbi člena 453 ZPP v sporu majhne vrednosti ni upoštevno, zato takšna dejstva in dokazi niso del dejanskega stanja odločbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (točka I in III izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v točki I izreka sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 15369/2012 z dne 6. 2. 2012 deloma vzdržalo v veljavi v 1. in 3. točki tako, da mora tožena stranka tožeči stranki v roku 8 dni plačati glavnico v višini 119,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov 38,87 EUR od 17. 1. 2012 do plačila, od zneska 38,96 EUR od 17. 1. 2012 dalje do plačila, od zneska 18,12 EUR od 2. 2. 2012 do plačila in od zneska 23,15 EUR od 17. 1. 2012 dalje do plačila ter izvršilne stroške v znesku 39,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 2. 2012 dalje do plačila. V točki II izreka je v preostalem delu, in sicer za plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska 18,12 EUR od 17. 1. 2012 do 1. 2. 2012 sklep o izvršbi v točki 1 deloma razveljavilo in tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo. V točki III izreka pa je odločilo o pravdnih stroških tako, da je tožena stranka dolžna v roku 8 dni tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške v višini 25,00 EUR, v primeru zamude tudi z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Proti sodbi se tožena stranka pravočasno pritožuje. Uvodoma kot pritožbeni razlog uveljavlja napačno uporabo materialnega prava ter očita nemoralno odločitev in navaja, da je šlo za posebno situacijo, v posledici katere je sodišče nepravilno dejansko in pravno odločilo. Izpodbija sodbo v celoti. Pritožnica navaja, da je njen odvetnik res poslal prvo pripravljalno vlogo 24. 8. 2012, potem je dobil še dodaten poziv sodišča z dne 20. 9. 2012 in v zvezi s tem je podal tudi odgovor oziroma drugo pripravljalno vlogo, glede na to, da rok še ni potekel, pa je drugo pripravljalno vlogo dopolnil še v času roka, ki ga je postavilo sodišče. Glede na to, da je sodišče določilo rok in dalo možnost za dopolnitev, ni bilo kršenega ničesar, sodišče prve stopnje pa te dopolnitve neutemeljeno ni upoštevalo. Takšno postopanje ni pravilno. Pritožnica meni, če je sodišče dalo rok in je bil v roku sporočen odgovor, bi sodišče moralo upoštevati tudi dejstvo, da je zaradi uničenega vozila, kar dokazujejo vsi dokazi, prišlo do višje sile, zaradi katere je bil predmet po zavarovalni polici uničen. O tem primeru je pritožnica tudi obvestila zavarovalnico, zavarovalnica pa se pretvarja, da o tem ni bila informirana. Če sodišče določi rok, tako kot ga je določilo z dopisom z dne 20. 9. 2012, je dolžno upoštevati odgovor, ki ga je tožena stranka posredovala. Pritožnica nadalje navaja, da je v konkretnem primeru jasno in je dovolj dokazov, da je bilo vozilo uničeno in je zato zavarovalna polica prenehala zaradi uničenega vozila, vsi računi so izdani neupravičeno, ali zaradi neorganizacije pri zavarovalnici ali pa z namenom, da zavarovalnica zasluži na toženkin račun. Pritožbenemu sodišču predlaga, da razveljavi odločitev sodišča prve stopnje in naloži zavarovalnici povrnitev stroškov. Meni še, da bi lahko šlo celo za kaznivo dejanje zavarovalnice, saj gre za goljufijo, sodišče pa ščiti nepošteno ravnanje zavarovalnice. Navaja še, da drži, da sprva ni vedela, za katero zadevo gre, v minulih letih je imela namreč osebni stečaj in je mislila, da gre za stare zadeve, ni si mogla misliti, da zavarovalnica kljub vednosti, da jo je o tem obvestila, znesek še vedno terja. Zato je bil prvi ugovor v zmoti v tem smislu, da gre za zadeve, ki so bile rešene v okviru osebnega stečaja. Ko je preverjala situacijo, kljub temu, da so ji na zavarovalnici zagotovili, da bodo upoštevali obvestilo o tem, da je bil avtomobil uničen, pa je ugotovila, da gre za zavarovalno polico, za katero je bilo zavarovalnici vse sporočeno in za katero je menila, da je zadeva urejena.

Pritožba ni utemeljena.

Uvodoma je poudariti, da gre v obravnavanem primeru za spor majhne vrednosti, za katerega v pritožbenem postopku veljajo omejeni pritožbeni razlogi. Po določbi prvega odstavka 458. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) se sme sodba, s katero je končan spor v postopku majhne vrednosti, izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena (o.p. absolutnih bistvenih kršitev postopka) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbena razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ob pravilni materialnopravni podlagi nista dopustna, sodbe pa tudi ni mogoče izpodbijati zaradi relativnih bistvenih kršitev postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP. Pojasniti je še, da glede na določbo prvega odstavka 350. člena ZPP, ki jo je uporabiti glede na določbo 442 ZPP, pritožbeni preizkus obsega za pritožnico neugodni del sodbe, to sta točki I in III izreka, pri čemer pa je dodati, da po drugem odstavku 350. člena ZPP pritožbeno sodišče preizkusi sodbo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazi tudi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., deloma 11. ter 12 in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Pritožba glede na njeno vsebino sodišču prve stopnje smiselno očita bistveno kršitev postopka, ker sodišče prve stopnje ni upoštevalo navedb tožene stranke v vlogi 2. 10. 2012, ki je bila sicer pravočasno vložena kot dopolnitev druge pripravljalne vloge, o tem, da je osebno vozilo uničeno, bilo iz prometa odjavljeno in o tem tožeča stranka tudi obveščena ter je iz tega razloga zavarovanje prenehalo.

Pritožba ne precizira, katero bistveno kršitev z opisanim uveljavlja. Po vsebini bi bilo lahko šteti, da s tem uveljavlja kršitev določbe člena 452 ZPP, kar bi sicer predstavljalo le relativno bistveno kršitev postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, ki ni dopusten pritožbeni razlog v tovrstnem sporu. Glede na vsebino pritožbenega očitka, da sodišče neutemeljeno ni obravnavalo in upoštevalo določenih navedb stranke, pa je takšno kršitev lahko opredeliti tudi kot absolutno bistveno kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP kot kršitev pravice do izjave, kar pa je tudi v sporih majhne vrednosti dopusten pritožbeni razlog. Vendar tudi pravica do izjave tožene stranke s tem, ko sodišče prve stopnje ni obravnavalo že v točki 5 izpostavljenih navedb, ni bila kršena in s tem tudi smiselno očitana bistvena kršitev postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni bila storjena.

Sodišče prve stopnje je namreč v točkah 9 in 10 obrazložitve pravilno pojasnilo, čemu navedb, ki jih pritožnica pritožbeno ponovno izpostavlja, ter predloženih dokazov v zvezi z njimi, sodišče prve stopnje ni upoštevalo. Tem razlogom se pridružuje tudi pritožbeno sodišče. ZPP ima v sporih majhne vrednost določene postopkovne posebnosti. Tako je v 451. členu ZPP določeno, da mora v postopku v sporih majhne vrednosti tožeča stranka navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo. V 452. členu pa je določeno, da lahko vsaka stranka v postopkih v sporih majhne vrednosti vloži po eno pripravljalno vlogo, tožeča stranka lahko v roku 8 dni po prejemu odgovora na tožbo vloži pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe v odgovoru na tožbo, tožena stranka pa lahko v roku 8 dni po prejemu pripravljalne vloge tožeče stranke vloži pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe tožeče stranke v njeni pripravljalni vlogi.

Sodišče prve stopnje je ob tem tudi pravilno pojasnilo, da v primeru, kot je tudi konkretni, ko se je postopek začel s predlogom za izvršbo, ti dve določbi pomenita, da ima tožena stranka dejansko na voljo dve vlogi, prvo, s katero dopolni ugovor na sklep o izvršbi in odgovori na dopolnitev tožbe tožeče stranke, in še drugo pripravljalno vlogo, v kateri odgovori le na tožničine navedbe v njeni prvi pripravljalni vlogi.

Postopkovna pravila, ki so določena v ZPP, so zakonska pravila, ki jih je sodišče dolžno upoštevati. Pritožbeno tudi ni sporno, da sta bili pravdni stranki na posebna pravila, zlasti tudi o omejitvi pripravljalnih vlog, pravilno opozorjeni že pred sodiščem prve stopnje. Določbe o omejenih pripravljalnih vlogah v postopkih v sporih majhne vrednosti (451., 452. in 453. člen ZPP) so izraz zaostrene prekluzije glede navajanja novih dejstev in novih dokazov v tovrstnih sporih. Ob pritožbenih navedbah in upoštevajoč navedeno, je pritožnici le pojasniti, da razlog neupoštevanja pritožbeno ponovljenih navedb ni v tem, da je bila vloga prepozna, ampak v tem, da je šlo za nova dejstva v dopolnitvi zadnje, že druge pripravljalne vloge tožene stranke, ki pa jih sodišče glede na določbi členov 451 in 452 ZPP ni smelo več upoštevati. To pa pomeni, da te niso del dejanskega stanja odločbe in jih tudi pritožbeno sodišče ob že navedenih omejenih pritožbenih razlogih ne more upoštevati. Ob obrazloženem se tako za neutemeljene pokažejo vse nadaljnje pritožbene navedbe in pritožbeni očitki, ki se nanašajo na nova dejstva, ki jih je tožena stranka navedla šele v dopolnitvi druge pripravljalne vloge.

Obrazložene stroškovne odločitve pritožba vsebinsko ne izpodbija. Ob tem, ko pritožbeno sodišče ob pritožbenem preizkusu tudi ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti uradoma (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s členom 442 ZPP), je pritožbo tožene stranke zavrnilo in v pritožbeno izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (člen 353 ZPP v zvezi s členom 442 ZPP).