Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče pri presoji obsega pravno priznane škode na podlagi XXXII. poglavja Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) pravilno uporabilo materialno pravo, ko je priznalo aktivno legitimacijo tožniku - fizični osebi za škodo nastalo kapitalski družbi, katere edini družbenik je, čeprav ima kapitalska družba svojo pravno subjektiviteto ter sama ni vložila odškodninskega zahtevka v zvezi s škodnim dogodkom.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče pri presoji obsega pravno priznane škode na podlagi XXXII. poglavja Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) pravilno uporabilo materialno pravo, ko je priznalo aktivno legitimacijo tožniku – fizični osebi za škodo, nastalo kapitalski družbi, katere edini družbenik je, čeprav ima kapitalska družba svojo pravno subjektiviteto ter sama ni vložila odškodninskega zahtevka v zvezi s škodnim dogodkom.

Obrazložitev

1. Tožnik zahteva odškodnino zaradi neupravičene obsodbe in neupravičeno odvzete prostosti. S sodbo prvostopenjskega kazenskega sodišča je bil spoznan za krivega kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prodaje mamil. Sodišče druge stopnje je obsodbo potrdilo, medtem ko je Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo. Ustavno sodišče je nato vse sodbe razveljavilo, zato je sodišče prve stopnje kazenski postopek zoper tožnika ustavilo. Tožnik je v priporu in zaporu skupaj preživel 794 dni.

2. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženka v 15 dneh tožniku plačati 582.139,55 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 10. 2011 ter 913,42 EUR stroškov postopka.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ter odločilo, da mora toženka v 15 dneh tožniku plačati 3.480 EUR stroškov pritožbenega postopka.

4. Predlog za dopustitev revizije zoper odločitev sodišča druge stopnje vlaga toženka. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pravnih vprašanjih: 1) Ali je sodišče pri presoji obsega pravno priznane škode na podlagi XXXII. poglavja ZKP o povrnitveni shemi fizičnim osebam, v delu, ki se nanaša na škodo, ki je posredno nastala fizični osebi kot edinemu lastniku kapitalske družbe s svojo pravno subjektiviteto v zvezi z obsodbo pravilno uporabilo materialno in procesno pravo, ko je priznalo aktivno legitimacijo tožniku – fizični osebi za škodo, nastalo kapitalski družbi, čeprav ima kapitalska družba svojo pravno subjektiviteto ter sama ni vložila odškodninskega zahtevka v zvezi s škodnim dogodkom in čeprav je bila kapitalska družba tudi v času prestajanja zaporne kazni tožnika še naprej aktivna, je poslovala in delovala samostojno ter sama stopala v pravna razmerja oziroma imela zaposlene (t. i. aktivna družba)? 2) Ali velja enako oziroma ali je dopustno aktivno legitimacijo priznati tudi v primeru, ko tožnik – fizična oseba iz XXXII. poglavja ZKP ni edini lastnik in direktor, vendar je imela družba prokurista ali drugega pooblaščenca za vodenje, zastopanje in opravljanje poslov? 3) V primeru, da sodišče sme priznati aktivno legitimacijo fizični osebi za škodo, ki jo je utrpela kapitalska družba v njegovi lasti, ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo pri presoji odškodninske odgovornosti za škodo, nastalo kapitalski družbi in posredno tožniku kot edinemu lastniku, ko je uporabilo pravila o objektivni odškodninski odgovornosti za škodo po povrnitveni shemi iz ZKP (odgovornost države fizičnim osebam brez krivde), ali mora v tem delu pri presoji odškodninske odgovornosti uporabiti splošno uveljavljena pravila o krivdni odgovornosti ter dodatna pravila o omejeni odškodninski odgovornosti države za ravnanje njenih organov, vključno s pravilom o pogoju kvalificirane stopnje napačnosti ravnanja državnega organa oziroma sodišča? 4) Ali možnost uporabe različnih pravil postopka (splošni pravdni postopek in gospodarski spor) ter različnost zahtevane stopnje odgovornosti države kot tožene stranke (objektivna odgovornost po ZKP ali omejena krivdna odgovornost s pravilom kvalificirane stopnje napačnosti ravnanja) v odškodninskem sporu glede identičnega škodnega dogodka, identičnega neposrednega oškodovanca (kapitalske družbe) ter iste tožene stranke omogoča zlorabo postopka (t. i. _forum shopping_) ter krši načelo enakega varstva pravic v pravdnem postopku ter načelo enakopravnosti med različnimi potencialnimi tožniki. 5) Ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo glede odgovornosti toženke po odškodninski shemi iz ZKP, ko je uporabilo pravilo o objektivni odgovornosti za škodo tudi za čas, ko tožnikova prostost ni bila več omejena in je lahko aktivno sodeloval pri vodenju in upravljanju kapitalske družbe v njegovi lasti, ter v nasprotju s prejšnjo odločitvijo v isti zadevi, ki je odgovornost za škodo omejila do trenutka prenehanja omejitve svobode gibanja?

5. Predlog je utemeljen v obsegu, kot izhaja iz izreka sklepa.

6. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) so izpolnjeni glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa. Glede drugih vprašanj v toženčinem predlogu ti pogoji niso podani.

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).