Jedro

Če v podatkih spisa, tudi tistih, ki jih je posredovala pošta, ni podlage za sklep, da se je poštna pošiljka z napovedjo pritožbe izgubila in tudi z ničemer drugim ni izkazano, da je napoved pritožbe bila dejansko vložena, sodišče prve stopnje ne krši določbe 368. člena ZKP, če izda sodbo brez obrazložitve.

Izrek

Zahteva zagovornice obsojenega A.M. za varstvo zakonitosti se zavrne. Obsojenec je dolžan plačati povprečnino 500 EUR.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Litiji je s sodbo z dne 2.7.2007 obsojenega A.M. spoznalo za krivega kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 224. člena KZ ter mu po 50. in 51. členu istega zakonika izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen dva meseca zapora in preizkusno dobo dveh let. Po prvem odstavku 98. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je odločilo, da je dolžan povrniti stroške kazenskega postopka in plačati povprečnino 270 EUR. Oškodovanega L.B. je s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo.

Zagovornica je zoper navedeno pravnomočno sodbo pravočasno vložila zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka. Predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in vrne zadevo v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. Vrhovni državni tožilec svetnik M.V. v odgovoru, podanem po drugem odstavku 423. člena ZKP, meni, da zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena. Sodišče ni kršilo določb Zakona o kazenskem postopku, saj je ugotovljeno, da obdolženec oziroma njegova odvetnica pritožbe ni napovedala in je zato sodišče upravičeno, na podlagi določbe 368. člena ZKP, izdelalo sodbo brez obrazložitve.

Odgovor vrhovnega državnega tožilca je Vrhovno sodišče vročilo obsojencu in zagovornici. Slednja v izjavi zavrača navedbe vrhovnega državnega tožilca, da je prvostopenjsko sodišče odločilo pravilno. Meni, da sodišče ni vedelo za okoliščine, ki jih je obsojenec navedel šele v zahtevi za varstvo zakonitosti. Obsojenec vztraja, da ni izpolnjen pogoj iz tretjega odstavka 368. člena ZKP, ki predvideva izdajo sodbe brez obrazložitve.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Po stališču vložnice zahteve v tej zadevi ni bilo zakonite podlage za izdajo sodbe brez obrazložitve (tretji odstavek 368. člena ZKP). Zahteva navaja, da je zagovornica 1.8.2007 priporočeno po pošti poslala sodišču dopis o priglasitvi pooblastila, z njim pa je napovedala tudi pritožbo zoper sodbo, razglašeno 2.7.2007. Sodba je brez obrazložitve bila obsojencu vročena 9.10.2007. Sodišče zagovorničinega dopisa, poslanega 1.8.2007, ni prejelo oziroma ni upoštevalo. Zahtevi je zagovornica priložila kopijo tega dopisa, kopijo računa za oddane pisemske pošiljke z dne 1.8.2007, kopijo dopisa policije in kopijo odgovora tožilstva na obsojenčevo prošnjo za fotokopiranje dokumentov. Iz nadaljnjih navedb zahteve sledi trditev, da se je obsojenec aktivno pripravljal na vložitev pritožbe in da je na izgubo pošiljke vplivalo izključno dejstvo, da sodišče posluje na dveh naslovih in da je pošiljko bilo potrebno prenašati med obema naslovoma. Napoved pritožbe je bila poslana na naslov J.14, po ustnih navedbah vpisničarja sodišča pa le-to na tem naslovu nikoli ni poslovalo, temveč od nekdaj posluje le na naslovu J.6. Ker sodba ni obrazložena, nima razlogov o odločilnih dejstvih ter je zato podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

Glavno obravnavo 2.7.2007 je sodišče opravilo v obsojenčevi nenavzočnosti. Z dopisom z dne 3.7.2007 (listovna št. 27) je obsojencu poslalo zapisnik o tej glavni obravnavi z izrekom sodbe. Poučilo ga je, da ima pravico vložiti pritožbo zoper sodbo in da mora v ta namen napovedati pritožbo v roku 8 dni od prejema zapisnika o glavni obravnavi z dne 2.7.2007. V dopisu je tudi obrazložilo način postopanja sodišča za primer napovedi pritožbe in tudi za primer, če pritožba v postavljenem roku ne bo napovedana. Iz vročilnice je razvidno, da je obsojenec dopis prejel 26.7.2007. Sodišče je dne 10.9.2007 odredilo, da se sodba vroči obsojencu, državnemu tožilstvu in oškodovancu. Obsojencu je bila vročena 9.10.2007. Po določbi prvega odstavka 368. člena ZKP morajo upravičenci do pritožbe (367. člen ZKP) le-to napovedati. Slednje lahko storijo takoj po razglasitvi sodbe oziroma pouku o pravici do pritožbe (prvi odstavek 362. člena ZKP), najkasneje pa v 8 dneh od dneva razglasitve sodbe oziroma od vročitve prepisa izreka sodbe, če niso bili navzoči pri razglasitvi sodbe (tretji odstavek 362. člena ZKP). Če upravičenec do pritožbe v zakonskem roku pritožbe ne napove, se razen v primeru, ko napoved pritožbe ni potrebna (četrti odstavek 368. člena ZKP), šteje, da se je odpovedal pravici do pritožbe. Če pritožbe ne napove nihče od upravičencev, ni potrebno, da bi pisno izdelana sodba vsebovala obrazložitev (tretji odstavek 368. člena ZKP).

Iz podatkov kazenskega spisa izhajajoča dejstva ne dopuščajo sklepanja, da je obsojenec, ki mu je bil vročen prepis izreka sodbe in tudi dan pouk po prvem odstavku 362. člena ZKP, napovedal pritožbo. Iz poročila Okrajnega sodišča v Litiji ter iz pribavljenih izdajnic o prevzetih priporočenih pošiljkah v času od 2.8.2007 do 6.8.2007 je razvidno, da navedeno sodišče sprejema vse poštne pošiljke preko poštnega predala št. .... V navedenem času od pošte ni prejelo nobene priporočene pošiljke. V takem položaju ni podlage za sklepanje, da se je poštna pošiljka z napovedjo pritožbe, ki naj bi jo vložila obsojenčeva zagovornica, izgubila. Posebej še, ker zahtevi priložene listine ne izkazujejo zanesljivo, da je napoved pritožbe bila tudi dejansko vložena.

Glede na obrazloženo je sodišče utemeljeno sklepalo, da pritožba ni bila napovedana in je upravičeno postopalo po določbah 368. člena ZKP ter jih zato ni kršilo. Prav tako pa v ugotovljeni situaciji ni storilo bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je ugotovilo, da niso podane kršitve zakona, na katere se sklicuje vložnica zahteve. Zato je zahtevo zagovornice obsojenega A.M. za varstvo zakonitosti zavrnilo (425. člen ZKP).

Izrek o stroških postopka, nastalih s tem izrednim pravnim sredstvom, temelji na določbah 98. a člena in prvega odstavka 95. člena ZKP. Višina povprečnine je odmerjena ob upoštevanju trajanja in zamotanosti postopka ter obsojenčevih premoženjskih razmer, razvidnih iz podatkov kazenskega spisa (tretji odstavek 92. člena ZKP).