Jedro

Glede na to, da je predmet BPP določitev deleža na premoženju velike vrednosti, to je nepremičnine, ni mogoče trditi, da ta zadeva ni pomembna za tožničin osebni in socialno-ekonomski položaj ter da to zanjo ni življenjskega pomena.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se odločba Okrožnega sodišča v Kopru številka Bpp 589/2014 z dne 23. 3. 2015 odpravi ter se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 285,00 EUR, povečane za 22% DDV, v roku 15-ih dni od vročitve te sodbe, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaradi delitve skupnega premoženja. V prošnji je tožnica navedla, da želi vložiti tožbo zoper zakonca A.A. zaradi ugotovitve in razdelitve skupnega premoženja, saj med njima teče postopek razveze. Skupno premoženje je nepremičnina na naslovu ..., ki je zemljiškoknjižno sicer vpisana na zakonca, vendar pa je bila pridobljena tekom trajanja zakonske zveze in z dohodki od dela obeh zakoncev.

Tožena stranka je ugotovila, da je nad A.A. v teku stečajni postopek, v katerem je tožnica prijavila izločitveno pravico na navedeni nepremičnini. Nepremičnina je obremenjena z več hipotekami in izvršbami, od katerih samo prva hipoteka v vrstnem redu znaša 1.129.000,00 EUR, kar presega ocenjeno vrednost nepremičnine. Tožena stranka se pri svoji odločitvi sklicuje na določilo 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki med drugim določa tudi, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoj upošteva tudi, ali je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena, upošteva pa se tudi, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari. Tožnica je navedla, da je nepremičnino obremenil A.A. in da gre za njegov dolg ter da presežek premoženja nad dolgovi znaša 300.000,00 EUR. Glede nameravanega načina poravnavanja obveznosti do hipotekarnega upnika pa je tožnica navedla, da ima tudi svoje posebno premoženje in sicer 100.000,00 EUR, pridobljenih s prodajo stanovanja, podedovanega s strani staršev, in bo lahko iz tega poplačala hipotekarne upnike, v kolikor bo nanjo prešel del dolgov. Tožena stranka se sklicuje na stališče vrhovnega sodišča, po katerem v primeru, če je nepremičnina v skupni lasti zakoncev, pa je v zemljiški knjigi vpisan samo en zakonec, hipotekarni upnik pridobi veljavno hipoteko na celotni nepremičnini (sodba opr. št. II Ips 82/2001 z dne 14. 6. 2001). Ker je edini lastnik v zemljiški knjigi vpisan zakonec tožnice, bi tudi v primeru, če bi tožnica uspela s tožbo, bilo ugotovljeno, da ima solastniški delež na nepremičnini in bi skupaj z deležem dobila tudi hipoteko. Če tožnica res razpolaga s 100.000,00 EUR, ne izpolnjuje premoženjskega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Če pa je s tem zneskom mislila na posojilo razvezanemu zakoncu, vračilo katerega zahteva v stečajnem postopku, je od izida stečajnega postopka odvisno, ali bo prejela vrnjeni znesek ter v kolikšnem deležu. Ne more računati, da bo s tem zneskom odplačala s hipoteko zavarovano terjatev. Glede na vse navedeno ni izpolnjen pogoj iz 24. člena ZBPP, saj bi tožnica tudi v primeru uspeha s tožbo pridobila delež na obremenjeni nepremičnini, na kateri ima upnik zavarovane terjatve poplačilno pravico, pri čemer vrednost terjatve presega vrednost nepremičnine. Zaradi tega zadeva ni pomembna za tožničin socialno-ekonomski položaj, saj zaradi uspeha v pravdi ne bi bila v boljšem položaju kot sedaj.

Tožnica v tožbi navaja, da se je v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči sklicevala na pravdni spis opr. številka P 313/2014 in sicer glede razmerja z A.A., pri čemer je navedla, da gre za ločitveni postopek in da bi ob vpogledu v predmetni spis tožena stranka ugotovila, kakšno nasilje mora zaradi prisotnosti imenovanega na navedeni nepremičnini trpeti ter bi že zaradi tega bilo potrebno ugoditi prošnji za brezplačno pravno pomoč, saj če bi tožnica lahko vložila tožbo na ugotovitev obsega skupnega premoženja in deleža na njem, bi takoj po vložitvi tožbe dosegla zaznambo spora ter tako navzven izkazovala, da tam sploh biva. Tako pa na naslovu te nepremičnine ne more registrirati dejavnosti in ji nastaja škoda in je že postala socialni problem namesto da bi se preživljala z oddajanjem sob turistom, kot se je pred ločitvijo in stečajnim postopkom nad A.A. Tako pa zaradi nevložitve tožbe tožnici grozi izselitev. Z vložitvijo tožbe bi tudi pridobila možnost, da odplača del posojila, ki bi po delitvi odpadel nanjo. Sicer pa je glede na dokazila v spisu jasno, da je premoženja v stečajni masi več kot dolgov. Hipoteka bi bila lahko poplačana že z obstoječim premoženjem. Morebitni preostanek dolga bi tožnica lahko poplačala tudi drugače npr. s trženjem iste nepremičnine, saj gre, kot je rečeno, za apartmaje. Tožena stranka presoje tožničinega socialno-ekonomskega položaja ni presojala celovito. Treba pa je upoštevati tudi to, da hipoteka na nepremičnini pomeni, da je terjatev zavarovana z vrednostjo nepremičnine, ne pomeni pa, da s hipoteko zavarovana terjatev dejansko obstaja in tudi ne, da obstoji v višini vknjižene hipoteke. Tožena stranka se je postavila v položaj, kot da je višina neodplačanega dolga taka, kot po stanju v zemljiški knjigi. Dejansko pa je višina dolga manjša, saj so bile hipoteke starejšega datuma po večini odplačane. Prva hipoteka v višini 1.129.000,00 EUR ima dospelost z dne 30. 11. 2017. Dolg je bil praktično v celoti odplačan, vsekakor pa je malenkosten v primerjavi z vrednostjo nepremičnine. Možnosti tožeče stranke za uspeh ni mogoče ugotavljati na podlagi povsem hipotetične situacije, ki v primeru, če bi dejansko prišlo do dražbe oziroma prodaje nepremičnine, gotovo ne bi bila podana, saj bi bilo stanje povsem različno. Tožena stranka se tudi ni opredelila do navedb tožeče stranke glede presežka premoženja nad dolgovi, kar je bistvenega pomena, saj odpade očitek o prezadolženosti oziroma očitek o tem, da premoženje ni dovolj za poplačilo hipoteke oziroma hipotek. Tožeča stranka predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo v ponovno odločanje toženi stranki, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka je poslala spis, na tožbo pa ni odgovorila.

K točki I izreka: Tožba je utemeljena.

ZBPP v 24. členu med drugim določa, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, med drugim se upošteva tudi to, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno- ekonomski položaj oziroma je pričakovan izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Tožena stranka se pri zavrnitvi tožničine vloge sklicuje namreč predvsem na to, da pogoj, da je zadeva pomembna za prosilkin osebni in socialno-ekonomski položaj in da je pričakovani izid zadeve zanjo in njeno družino življenjskega pomena, ni izpolnjen, sklicuje pa se tudi na to, da je pričakovanje ali zahtevek tožnice v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari.

V obravnavni zadevi je tožnica prosila za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaradi delitve skupnega premoženja in to skupno premoženje je nepremičnina na naslovu ... Glede na to, da je predmet brezplačne pravne pomoči določitev deleža na premoženju velike vrednosti, to je nepremičnine, po presoji sodišča ni mogoče trditi, da ta zadeva ni pomembna za tožničin osebni in socialno-ekonomski položaj ter da to zanjo ni življenjskega pomena. O tem, da zadeva ne bi bila pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj ter da zanj ne bi bila življenjskega pomena, bi bilo možno govoriti le takrat, ko bi šlo za neko povsem nepomembno zadevo, na primer za premoženje zelo majhne vrednosti. V obravnavanem primeru pa gre za delitev stanovanjskega objekta in po mnenju sodišča tudi hipoteke na tej nepremičnini ne morejo vplivati na to, da zaradi tega zadeva ne bi bila pomembna za tožničin socialno-ekonomski položaj. Čeprav je tožena stranka ugotovila, da so na nepremičnini hipoteke, je potrebno zadevo presojati bolj celovito. S tem v zvezi se sodišče pridružuje stališčem tožeče stranke, da je potrebno upoštevati tudi to, da gre za nepremičnino, v kateri tožnica živi in že zaradi tega ni mogoče trditi, da ta zadeva za tožnico ni življenjskega pomena oziroma da ni pomembna za njen osebni in socialno-ekonomski položaj. Nadalje je potrebno upoštevati, na kar vse tudi tožnica opozarja v tožbi, da ni pomembno zgolj to, da prva hipoteka v vrstnem redu znaša 1.129.000,00 EUR, kar presega vrednost nepremičnine, temveč je treba tudi presojati obstoj možnosti, da je lahko vrednost premoženja v stečajni masi večja kot dolgov, nadalje je pri presoji pomembnosti delitve premoženja za tožničin položaj potrebno tudi upoštevati okoliščino, ali je dolg, zaradi katerega je nastala prva hipoteka, dejansko v večjem delu poplačan, na kar prav tako opozarja tožnica. Ne glede na to, kakšno je dejansko stanje zadeve, pa v nobenem primeru ni možno trditi, da za tožnico zadeva ni življenjskega pomena in da ni pomembna za njen socialno-ekonomski in osebni položaj, če gre za nepremičnino tako velike vrednosti.

Prav tako pa ni mogoče trditi, da bi bilo pričakovanje ali zahtevek tožnice v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari. O tem bi bilo možno govoriti le takrat, kadar bi bilo očitno, da tožnica nima prav nikakršnih možnosti za uspeh, ker pa je zadeva iz zgoraj navedenih razlogov preveč kompleksna, o čem takem ni mogoče govoriti. Iz celotne zadeve je namreč razvidno, da gre za zahtevno pravno situacijo, kjer je hkrati potrebno upoštevati delež vsakega zakonca pri skupnem premoženju ob upoštevanju, da je to premoženje v stečaju in da so na premoženju hipoteke. Zadeva je torej v pravnem smislu zahtevna, zato ni možno trditi, da vsebinski pogoj iz 24. člena ZBPP ne bi bil izpolnjen, saj iz zadeve ne izhaja, da bi bila očitno nerazumna in da tožnica ne bi imela verjetnih izgledov za uspeh.

Ker po mnenju sodišča tožena stranka ne bi smela šteti, da vsebinski kriterij ni izpolnjen, bo morala v ponovljenem postopku ugotoviti tudi finančni položaj tožnice. V izpodbijani odločbi je sicer navedeno, da če tožnica razpolaga s 100.000,00 EUR, ne izpolnjuje premoženjskega pogoja, vendar je ta trditev zapisana v pogojniku, sicer pa prošnja ni bila zavrnjena iz razloga, ker premoženjski pogoj ne bi bil izpolnjen, ampak zato, ker vsebinski pogoj ni izpolnjen. Glede na navedeno je sodišče odločbo odpravilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

K točki II izreka: Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, pripada tožnici skladno s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 pavšalni znesek povračila stroškov upravnega spora v skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, ki določa, da če je bila zadeva rešena na seji in je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR.