Jedro

Med postopkom nastale morebitne spremembe okoliščin, na katere se opira pristojnost sodišča, so glede na določbo tretjega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ praviloma neupoštevne.

Obrazložitev

Za vodenje izvršbe in odločanje v tej izvršilni zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Kranju.

OBRAZLOŽITEV:

1. Okrajno sodišče v Celju se je po prejemu pravnomočnega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine izreklo za krajevno nepristojno za postopanje in odločanje v tej zadevi in zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Novem mestu z obrazložitvijo, da je bila izvršba po predlogu upnice dovoljena na dolžničino denarno terjatev; zato je v skladu z določbo prvega odstavka 100. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnica stalno prebivališče, to je Okrajno sodišče v Novem mestu.

2. Sodišče, ki mu je bila zadeva odstopljena (Okrajno sodišče v Novem mestu), pristojnosti ni sprejelo in je predlagalo odločitev o kompetenčnem sporu z obrazložitvijo, da je v upničinem predlogu navedeno dolžničino prebivališče na naslovu ... Kranj, da je to na območju krajevne pristojnosti Okrajnega sodišča v Kranju in da je zato to sodišče krajevno pristojno za opravljanje izvršbe v tej zadevi.

3. Predlog je utemeljen.

4. Uvodoma je treba pojasniti, da Okrajno sodišče v Novem mestu, ki mu je bila zadeva odstopljena, ne meni, da je pristojno tisto sodišče, ki mu je zadevo odstopilo (Okrajno sodišče v Celju), temveč da je pristojno Okrajno sodišče v Kranju (ki svoje pristojnosti še ni oziroma še niti ni imelo možnosti odreči) – torej „drugo“ sodišče z območja različnih višjih sodišč glede na sodišče, ki se je izreklo za nepristojno. Ker zadeva ni bila odstopljena Okrajnemu sodišču v Novem mestu „očitno pomotoma“, so izpolnjeni pogoji za odločanje v sporu po prvem odstavku 24. člena ZPP (v zvezi s 15. členom ZIZ), o katerem odloči spričo določbe drugega odstavka 25. člena ZPP (v zvezi s 15. členom ZIZ) Vrhovno sodišče. 5. Za izvršbo na plačo dolžnika (v predlogu upnice prvo navedeno sredstvo izvršbe) in za izvršbo na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet (v predlogu upnice drugo navedeno sredstvo izvršbe), se uporabljajo določbe o izvršbi na denarno terjatev, če zakon ne določa drugače (136. člen ZIZ); za vodenje izvršbe in odločanje v izvršilnem postopku na prvi stopnji (po pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine) pa je krajevno pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje glede na dovoljena sredstva izvršbe (drugi odstavek 40. c člena ZIZ) – v obravnavanem primeru torej sodišče, na območju katerega ima dolžnica stalno prebivališče oziroma začasno prebivališče, če stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji nima (prvi odstavek 100. člena ZIZ).

6. Na podlagi drugega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ tudi za izvršilni postopek velja pravilo, da se pristojnost presodi na podlagi navedb v izvršilnem predlogu in na podlagi splošno znanih dejstev. Med slednje ni mogoče uvrstiti podatkov o stalnem prebivališču strank (več o tem glej sklep VS RS I R 66/2008 in številni drugi), sicer pa so med postopkom nastale morebitne spremembe okoliščin, na katere se opira pristojnost sodišča, glede na določbo tretjega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ praviloma neupoštevne. Po navedbi v upničinem predlogu, ki je za presojo pristojnosti glede na doslej obrazloženo odločilna, ima dolžnica stalno prebivališče na naslovu ... Kranj – torej na območju Okrajnega sodišča v Kranju. Vrhovno sodišče je zato na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločilo kot je razvidno iz izreka sklepa.