Jedro

Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča le, če je zamuda opravičljiva. Upravičeno zamudo povzroči le upravičen vzrok, ki ga lahko predstavlja naključje, dogodek, ki ga stranka ni zakrivila s svojim ravnanjem, oziroma ki ga stranka, kljub izkazani zadostni skrbnosti, ni mogla predvideti niti preprečiti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlogu tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje ugodilo, sodbo z dne 8.5.2014 razveljavilo in postopek vrnilo v stanje pred glavno obravnavo z dne 8.5.2014. 2. Proti navedenemu sklepu je pritožbo vložila tožeča stranka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog toženih strank za vrnitev v prejšnje stanje zavrne s stroškovno posledico oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek. V predmetnem postopku zastopa toženi stranki odvetnik, odvetnik pa mora pri svojem poslovanju izkazati posebno skrbnost in organizirati svojo odvetniško pisarno na način, da zagotovi tekoče delo, pri nastopu bolezni pa mora poskrbeti za substitucijo. V predlogu za vrnitev v prejšnje stanje pooblaščenec toženih strank sicer predloži zdravniško potrdilo o osebni nezmožnosti udeležiti se naroka, pri čemer pa zgolj pavšalno navede, da ustrezne substitucije ni mogel zagotoviti, ker je bil drugi odvetnik, ki je zaposlen v družbi, odsoten, pripravnika pa v postopku zaradi višine spora toženih strank nista mogla zastopati. Za slednje trditve pa odvetnik ne predloži nobenega dokaza, to je dokaza, ki bi npr. izkazoval, da je imel drugi odvetnik v spornem času razpisan drug narok, ali da je bil bolniško odsoten. Prvostopenjsko sodišče je kršilo pritožnikovo pravico do sodnega varstva in enakega varstva pravic tudi s tem, ker pri obravnavanju predloga za vrnitev v prejšnje stanje toženih strank ni presojalo, ali sta bili toženi stranki zaradi zamude naroka občutno prikrajšani pri uveljavljanju svojih pravic. Pritožba meni, da nasprotna stranka zaradi neudeležbe na naroku z dne 8.5.2014 vsebinsko ni bila v slabšem položaju.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravdno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje, če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega razloga (116. člen ZPP). Na predlog za vrnitev v prejšnje stanje sodišče razpiše narok, razen če so dejstva, na katera se opira predlog, splošno znana ali če se vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga (drugi odstavek 120. člena ZPP).

5. Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča le, če je zamuda opravičljiva. Upravičeno zamudo povzroči le upravičen vzrok, ki ga lahko predstavlja naključje, dogodek, ki ga stranka ni zakrivila s svojim ravnanjem, oziroma ki ga stranka, kljub izkazani zadostni skrbnosti, ni mogla predvideti niti preprečiti (1). Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je pooblaščenec tožene stranke izkazal upravičeni razlog, zaradi katerega ni pristopil na narok, ki je bil razpisan dne 8. 5. 2014 ob 8.30 uri. Odvetnik mora sicer res pri svojem poslovanju izkazati posebno skrbnost in organizirati svojo odvetniško pisarno na način, da zagotovi tekoče delo, pri nastopu bolezni pa poskrbeti za substitucijo, vendar glede na ugotovljeno dejansko stanje, da je odvetnik zbolel ponoči pred dnem naroka in se zato tudi zglasil na urgenci, ni mogoče razumno pričakovati, da bo sredi noči z bolečinami iskal substituta, ki bi bil pripravljen do 8. ure zjutraj spis oz. zadevo prevzeti in naštudirati.

6. Prav pa ima pritožba, da mora sodišče prve stopnje pri utemeljenosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje tudi presojati, ali je stranka zaradi zamude naroka občutneje prikrajšana pri uveljavljanju varstva svojih pravic (2). V konkretnem primeru takšne presoje sodišče prve stopnje ni opravilo, zato je bilo potrebno pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti v novo odločanje sodišču prve stopnje (3. točka 365. člena in 366. člen v zvezi s 355. členom ZPP).

7. V novem postopku bo sodišče prve stopnje v skladu s 120. členom ZPP moralo opraviti narok za vrnitev v prejšnje stanje ter presoditi tudi, v katerih pravicah in v kakšnem obsegu naj bi bili toženi stranki zaradi zamude naroka prikrajšani za učinkovito varstvo svojih pravic.

8. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

(1) A. Galič. L. Ude in ostali, Pravni postopek – Zakon s komentarjem, I. knjiga, stran 478. (2) A. Galič, stran 474.