Jedro

Za pravico do revizije je odločilna navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na sklenitev prodajne pogodbe za trisobno stanovanje v pritličju hiše in sklenilo, da ne dovoli spremembe tožbe z razširitvijo na Republiko Slovenijo. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo zoper sodbo in potrdilo ta del odločitve sodišča prve stopnje, ugodilo pa je njegovi pritožbi zoper sklep in v tem obsegu vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje.

Zoper sodbo pritožbenega sodišča vlaga tožeča stranka revizijo. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da revizijsko sodišče razveljavi sodbi druge in prve stopnje in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sklicuje se na zaupanje v zemljiško knjigo, po kateri je tožena stranka še vedno lastnik spornega stanovanja.

Tožena stranka na revizijo ni odgovorila in Javni tožilec Republike Slovenije se o njej ni izjavil (3. odst. 390. čl. zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Revizija ni dovoljena.

Tožnik je vložil tožbo kot nasprotno tožbo na zapisnik na glavni obravnavi dne 24.2.1992. Tožbeni zahtevek, s katerim uveljavlja od tožene stranke sklenitev prodajne pogodbe za sporno stanovanje, je premoženjskopravni zahtevek, katerega vrednost pa ni razvidna in je tožnik tudi ni posebej navedel, kot to zahteva določba 2. odst. 186. člena zakona o pravdnem postopku. Tožeča stranka namreč lahko zagotovi pravico do revizije v primerih, ko uveljavlja nedenarni premoženjski zahtevek, tako da v tožbi navede vrednost spora v višini, ki je potrebna za dovoljenost revizije. Tožeča stranka tega ni storila, zato glede na določbo 3. odst. 382. čl. ZPP v tej zadevi revizija ni dovoljena. Tako razlago določbe 2. odst. 186. člena in 3. odst. 382. čl. ZPP je potrdilo tudi pravno mnenje, sprejeto na občni seji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije dne 16.12.1993 (Poročilo o sodni praksi Vrhovnega sodišča RS II/93).

Tožeča stranka je na zahtevo sodišča ocenila vrednost spornega predmeta na glavni obravnavi dne 6.12.1994 in sicer z zneskom 81.000,00 SIT. Vendar pa naknadna navedba vrednosti spornega predmeta ne vpliva na pravico do revizije. Pomen ima lahko za odmero takse, za uporabo odvetniške tarife ipd., medtem ko je za pravico do revizije odločilna samo navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi (2. odst. 186. čl. in 3. odst. 382. čl. ZPP). Revizija je izredno pravno sredstvo in je dovoljena samo, kadar so izpolnjene z zakonom določene predpostavke. Za nedenarne premoženjske spore je predpostavka za dovoljenost revizije zadostna vrednost spornega predmeta, navedena v tožbi. Ker ta predpostavka ni bila izpolnjena, revizija v tej zadevi ni dovoljena.

Sklep revizijskega sodišča temelji na 392. čl. ZPP.