Jedro

ZFPPIPP določa posebna pravila prijavljanja pravdnih stroškov, ki upniku nastanejo do dneva začetka stečajnega postopka. Ta niso omejena le na tiste stroške, ki so upniku prisojeni s sodno odločbo, ki je postala pravnomočna do dneva začetka stečajnega postopka nad dolžnikom. Določbe ZPP o tem, kdaj nastane obveznost ene pravdne stranke, da drugi povrne njene pravdne stroške, je v primeru začetega stečajnega postopka nad toženo stranko nadgrajeno z uporabo določb ZFPPIPP o vsebini zahtevka za priznanje terjatve, ki vključuje stroške, ki so upniku nastali z uveljavljanjem terjatve v sodnem postopku pred začetkom stečajnega postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana II. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zavrne zahteva tožeče stranke, da ji tožena stranka v 15. dneh povrne pravdne stroške v višini 485,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje razveljavilo v 1. in 3. točki izreka sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 156096/2011 z dne 24. 10. 2011 in tožbo zavrglo (I. točka izreka). Toženo stranko pa je obsodilo na plačilo pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 485,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, če jih ne plača v 15 dneh (II. točka izreka).

2. Tožena stranka se je zoper II. točko izreka pritožila, uveljavljala je pritožbeni razlog zmotne uporabe določb ZFPPIPP in pritožbenemu sodišču predlagala, da sklep v tem delu razveljavi.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila s predlogom sodišču, da neutemeljeno pritožbo zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je tožeči stranki priznalo stroške sodne takse za redni postopek v znesku 435,00 EUR ter materialne stroške v znesku 50,00 EUR, ki jih je priglasila v dopolnitvi tožbe z dne 25. 10. 2012. Odločitev je oprlo na 154. in 155. člen ZPP in na Zakon o sodnih taksah. Pravilno je stališče tožene stranke, da sodišče prve stopnje pri odločitvi ni upoštevalo pravnih posledic začetka stečajnega postopka in pravil o prijavljanju terjatev.

6. Tožeči stranki je strošek plačila sodne takse za redni postopek nastal 30. 3. 2012, ko je plačala takso v višini 435,00 EUR, materialni stroški v višini 50,00 EUR pa z vložitvijo vloge z dne 25. 10. 2012. Stečajni postopek nad toženo stranko je bil začet 11. 10. 2013. 7. V stečajnem postopku mora upnik prijaviti svojo terjatev do insolventnega dolžnika v treh mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka (2. odstavek 59. člena ZFPPIPP). Nesporno je, da je tožeča stranka v stečajnem postopku nad toženo stranko pravočasno prijavila glavnico, obresti in 36,00 EUR izvršilnih stroškov. Terjatev ji je bila v celoti priznana, zato je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 156096/2011 z dne 24. 10. 2011 razveljavilo v 1. in 3. točki izreka in tožbo zavrglo (I. točka izreka sklepa).

8. Zahtevek za priznanje terjatve mora vsebovati, če upnik v stečajnem postopku uveljavlja poleg glavnice in obresti tudi stroške, ki so mu nastali z uveljavljanjem terjatve v sodnem ali drugem postopku pred začetkom stečajnega postopka, zneske teh stroškov (3. točka 2. odstavka 60. člena ZFPPIPP). Tožeči stranki so stroški s plačilom takse za redni postopek in materialni stroški, ki ji jih je priznalo sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom, nastali pred začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko. Če bi te stroške želela uveljaviti, bi morala tudi znesek teh stroškov (ne le zneska izvršilnih stroškov) navesti v zahtevku za priznanje terjatve, s čimer bi v stečajnem postopku dosegla tudi izjavo o preizkusu tega dela terjatve. Če ji del stroškov ne bi bil priznan, bi lahko predlagala nadaljevanje pravdnega postopka, tožbo v priznanem delu umaknila in zahtevala, da sodišče odloči, da njena terjatev v prerekanem delu pravdnih stroškov obstoji.

9. ZFPPIPP določa posebna pravila prijavljanja pravdnih stroškov, ki upniku nastanejo do dneva začetka stečajnega postopka, ta pa niso omejena le na tiste stroške, ki so upniku prisojeni s sodno odločbo, ki je postala pravnomočna do dneva začetka stečajnega postopka nad dolžnikom. Zato je zmotno stališče tožeče stranke v odgovoru na pritožbo, da se pravdnih stroškov, ki nastanejo upniku do dneva začetka stečajnega postopka ne prijavlja in da jih je dolžnik zato dolžan plačati kot stroške stečajnega postopka iz 354. člena ZFPPIPP. Stališče iz VSL sklepa I Cpg 52/2012 o tem, kdaj po določbah ZPP nastane obveznost ene pravdne stranke, da drugi povrne njene pravdne stroške, na katerega se sklicuje tožeča stranka, je v primeru, če je nad toženo stranko začet stečajni postopek, nadgrajeno z uporabo določb ZFPPIPP o vsebini zahtevka za priznanje terjatve, ki vključuje stroške, ki so upniku nastali z uveljavljanjem terjatve v sodnem postopku pred začetkom stečajnega postopka (primerjaj z novejšo sodno prakso: VSK sklep Cpg 211/2013 in VSL sklep I Cpg 684/2014).

10. Ker tožeča stranka v prijavi terjatve ni zahtevala stroškov, ki so ji do začetka stečajnega postopka že nastali v postopku, ki ga je vodilo Okrožno sodišče v Ljubljani v zadevi XII Pg 721/2012, je materialnopravno pravilno pritožbeno stališče, da je ta terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika prenehala (5. odstavek 296. člena ZFPPIP). Tak zaključek je narekoval spremembo izpodbijanega dela sklepa z zavrnitvijo zahteve tožeče stranke za povrnitev pravdnih stroškov (3. točka 365. člena ZPP).