Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožnik v socialnem sporu izpodbija začasno odločbo o odmeri pokojnine. Ker je odločba, ki je nadomestila začasno odločbo, postala dokončna in pravnomočna, nima več pravnega interesa za izpodbijanje začasne odločbe, zato se tožba zavrže.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo tožnika, ker je štelo, da tožnik nima več pravnega interesa za uveljavljanje sodnega varstva.
Zoper sklep se pritožuje tožnik po svojem pooblaščencu zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotne uporabe pravil postopka. Meni, da je pri tožniku pravni interes v času vložitve tožbe obstajal. Toženec je kasneje z dokončno odločbo odločil enako kot v začasni odločbi. Sodišče bi moralo v zadevi meritorno razsoditi in izdati ugotovitveno sodbo, da je tožnik upravičen do vštevanja uveljavljenih zaostankov plač v pokojninsko osnovo. Na podlagi takšne sodbe bi lahko tožnik nato uveljavljal svoje pravice iz pokojninskega zavarovanja pri toženki, ki bi mu jih morala priznati.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep v skladu s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.
Iz dejanskega stanja, kakor ga je ugotovilo sodišče prve stopnje izhaja, da je tožnik 29. 3. 2010 vložil zahtevo za uveljavitev starostne pokojnine. Toženec je v zvezi s tem dne 7. 4. 2010 izdal začasno odločbo, s katero je odločil, da ima tožnik pravico do starostne pokojnine v znesku … EUR na mesec od 1. 1. 2010 dalje. Zoper navedeno odločbo je tožnik vložil pritožbo, ki jo je toženec z odločbo z dne 4. 8. 2010 zavrnil ter v reviziji potrdil začasno odločbo. Zoper navedeno odločbo je tožnik zahteval sodno varstvo. Dne 8. 9. 2010 je toženka izdala odločbo št. …, s katero je odločila, da ima tožnik pravico do starostne pokojnine v znesku … EUR na mesec od 1. 1. 2010 dalje ter, da se s to odločbo nadomesti začasna odločba z dne 7. 4. 2010. Iz vročilnice je razvidno, da je tožnik navedeno odločitev prejel 13. 9. 2010, odločba je postala dokončna in pravnomočna po izteku pritožbenega roka. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je tožnikovo tožbo zoper izdano začasno odločbo zavrglo.
Odločba z dne 8. 9. 2010 je postala pravnomočna. S pravnomočnostjo pa je postalo pravnomočno tudi to, da ima tožnik pravico do starostne pokojnine v znesku ... EUR na mesec od 1. 1. 2010 dalje ravno to, kar tožnik v sodnem sporu izpodbija. Tožnik je tako pravni interes v socialnem sporu izkazoval le do izdaje dokončne odločbe z dne 8. 9. 2010. Od pravnomočnosti te odločbe dalje, kakor pravilno navaja sodišče prve stopnje, si svojega pravnega položaja ne more več izboljšati, saj ne more pridobiti več kot mu gre na podlagi pravnomočne odločbe. Ker je bila tako z odločbo z dne 8. 9. 2010 nadomeščena začasna odločba z dne 7. 4. 2010 ni več podan pravni interes za uveljavljanje sodnega varstva, ki mora biti podan ves čas trajanja postopka.
Pritožbeno sodišče tako ne more slediti pritožbenim navedbam, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo in da je postopek napačno zaključilo z izdajo sklepa o zavrženju tožbe.
Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo, saj niso podani razlogi iz katerih se sklep lahko izpodbija in ne razlogi na katere mora paziti po uradni dolžnosti in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.