Jedro

Zemljiškoknjižni predlog mora vsebovati določno opredelitev listin, ki so podlaga za zahtevani vpis. V konkretnem primeru ni šlo za pomanjkljivosti, ki bi jih lahko predlagateljica sanirala v ugovornem postopku, prav tako pa ne za manjše nedoslednosti pri označitvi listin, ki bi jih lahko sodišče samo odpravilo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Zemljiškoknjižna sodniška pomočnica je s sklepom z dne 27. 12. 2019 zavrgla zemljiškoknjižni predlog, ker predlagateljica ni ustrezno opisala (navedla) listin, ki so podlaga zahtevanega vpisa1. Ugovor predlagateljice zoper to odločitev je bil s sklepom Okrajnega sodišča na Jesenicah z dne 1. 7. 2019 zavrnjen.

2. Zoper to odločitev se pritožuje predlagateljica. V pritožbi navaja, da je prostor, kjer lahko navede listine, ki so priloga predloga, omejen, zato je navedla le osnovne podatke. Predlog vknjižbe lastninske pravice temelji na sodni poravnavi, sklenjeni pred Okrajnim sodiščem v Ormožu, N 12/2009 z dne 28. 2. 2011, ki je bila zelo kompleksna in zahtevna. Ker so nekateri člani agrarne skupnosti vmes umrli, je bilo treba vknjižbo lastninske pravice predlagati v korist dedičev, zato je kot listine, ki so podlaga za predmetni vpis, priložila tudi sklepe o dedovanju. V konkretnem primeru so bile vse potrebne listine priložene, le priloženi sklepi o dedovanju niso bili natančneje opisani. Zakon o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) v 146. členu dopušča možnost, da se napaka v predlogu v določenih primerih sanira z ugovorom, v ugovoru pa je predlagateljica natančneje navedla listine, ki so podlaga za vpis. Sodišče je v preteklosti že zavzelo stališče, da lahko v primeru, ko ni dvoma, da se označba nanaša na določene priložene listine, nedoslednost pri tej označitvi odpravi tudi sodišče. Predlagateljica je torej res pomanjkljivo označila listine, vendar pa je v predlogu navedla dovolj podatkov glede teh listin, poleg tega pa je to pomanjkljivost tudi odpravila v ugovornem postopku. Glede na vse navedeno predlaga, da se pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlagani vpis dovoli.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču prvostopenjskega sodišča, da predlagateljica v predlogu ni ustrezno označila (navedla) listin, ki so podlaga zahtevanemu vpisu. Zemljiškoknjižni postopek je namreč strogo formalen postopek. Listine morajo biti ne le predložene, temveč v samem predlogu tudi ustrezno individualizirane, torej določno opredeljene. Zakonsko določbo prvega odstavka 140. člena ZZK-1 je treba povezati tudi z določbo 152. člena ZZK-1, ki opredeljuje sklep o vpisu. Ta mora med drugim vsebovati navedbo listin, ki so podlaga za vpis ter vrsto in vsebino vpisa, ki se s sklepom dovoljuje. Pravilna izpolnitev predloga torej ni namenjena sama sebi, temveč je potrebna, da se opravi vsebinski preizkus utemeljenosti predloga in nato tudi pravilnosti sklepa o dovolitvi vpisa.2 Pa tudi sicer se podatki o listinah, ki so podlaga za vpis, po pravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa vpišejo v informatizirano glavno knjigo in so razvidni iz zgodovinskega izpisa iz zemljiške knjige ter morajo biti dostopni javnosti, kot je že pravilno poudarilo sodišče prve stopnje. V konkretnem primeru torej ni šlo za pomanjkljivosti, ki bi jih lahko predlagateljica sanirala v ugovornem postopku, prav tako pa ni šlo za manjše nedoslednosti pri označitvi listin, ki bi jih lahko sodišče samo odpravilo. Predlagatelj tudi ni izkazal, da mu omejenost znakov v ustreznem okencu elektronskega obrazca ni omogočala minimalnega vnosa zahtevanih podatkov. V konkretnem primeru torej listine, ki so podlaga za zahtevani vpis, niso bile ustrezno navedene, zato je sodišče prve stopnje predlog predlagateljice upravičeno zavrglo.

5. Pritožba torej ni utemeljena. Ker pritožbeno sodišče niti uradoma upoštevnih kršitev ni zasledilo, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

1 V predlogu je navedla zgolj to, da temelji predlagani vpis na sodni odločbi – „izdatku“ sodne poravnave N 12/2009 in sklepih o dedovanju, brez navedbe sodišča, ki je te odločbe izdalo, datumov ter dodatnih opisov sklepov o dedovanju in podobno. 2 Prim. VSK Sklep CDn 45/2019.