Jedro

Preživnino je otroku dolžan plačevati tudi tisti roditelj, ki mu je roditeljska pravica nad tem otrokom sicer odvzeta.

Otroški dodatek se po sodni praksi ne upošteva pri določitvi preživninske obveznosti staršev. Sodišče je kot dohodke družine pravilno upoštevalo denarno socialno pomoč in tožnikovo štipendijo.

Izrek

I. Pritožba toženca se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v ugodilnem delu potrdi.

II. Pritožbi tožnika se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v zavrnilnem delu tako spremeni, da se tožbenemu zahtevku v celoti ugodi in je toženec dolžan tožniku plačevati mesečno preživnino v znesku 150 EUR ter mu povrniti še 49,95 EUR pravdnih stroškov, nastalih pred sodiščem prve stopnje.

III. Toženec je dolžan tožniku povrniti 57,24 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je očetu naložilo, da sinu plačuje 100 EUR mesečne preživnine, v preostalem (za 50 EUR) pa je tožbeni zahtevek zavrnilo ter tožencu naložilo, da tožniku povrne 101,42 EUR pravdnih stroškov.

2. Pritožbi sta pravočasno vložili obe pravdni stranki.

3. Tožnik navaja, da z družino živi na robu preživetja, da imajo iz naslova socialnih prejemkov zelo nizke dohodke, pri čemer je družinskih članov pet. Zaradi pomanjkanja sredstev ni mogel trenirati nogometa, v šoli ni mogel plačati zavarovanja. Sodišče je premalo upoštevalo, da so v družini še trije šoloobvezni otroci, ki jih mati preživlja sama in da so vse izvršbe v zvezi s preživnino neuspešne. Sodišče ne bi smelo upoštevati tožnikove državne štipendije, otroških dodatkov in socialne pomoči. Toženec je zaposlen, prejema plačo, poleg tega pa še socialno pomoč ter ima dvojni dohodek. Po stroki je oblikovalec kovin, kar je iskan poklic in lahko dobi delo in sedaj dela v N. Sodišče bi tudi moralo upoštevati, da je tožnik ves čas v vzgoji in varstvu pri materi, da nanjo odpadejo vse obveznosti, s tožencem pa nima nobenih stikov. Vztraja pri preživnini v višini 150 EUR mesečno in predlaga ustrezno spremembo izpodbijanega dela sodbe.

4. Toženec navaja, da je sodišče brez dokazov zaključilo, da prejema socialno pomoč in je hkrati zaposlen. Slednje izhaja le za dober mesec, česar ne gre posploševati kot konstantno situacijo. Za tako ugotovitev ni podatkov v spisu, razen zaslišanja tožnikove zakonite zastopnice, ki jo je treba jemati kot prirejeno potrebam tega postopka. Dohodki tožnikove družine znašajo najmanj 994 EUR mesečno, tožnikova mati je solastnica več nepremičnin, predvsem kmetijskega in gozdnega zemljišča, torej si lahko del hrane pridelajo doma ter zmanjšajo stroške prehrane in kurjave. Meni, da je 100 EUR mesečne preživnine preveč, saj je brezposeln, prejema socialno pomoč, poleg tega pa ima še eno hčerko, za katero mora skrbeti. Predlaga znižanje določene preživnine, podredno razveljavitev sodbe.

5. Pravdni stranki na vročeno pritožbo nasprotne stranke nista odgovorili.

6. Pritožba tožnika je utemeljena, pritožba toženca pa ni utemeljena.

7. Ustava na načelni ravni opredeljuje pravice in obveznosti staršev, da vzdržujejo, izobražujejo in vzgajajo svoje otroke (54. člen URS). ZZZDR v 123. členu konkretizira ustavno določbo in staršem nalaga, da so dolžni preživljati svoje otroke, tako da v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj.

8. Roditeljska pravica tožencu nad tožnikom je odvzeta, kar pa ne pomeni, da je toženec oproščen plačila plačevanja preživnine za sina (125. člen ZZZDR).

9. Višina tožnikovih potreb (16 let star fant, srednješolec), ki jo je sodišče prve stopnje ocenilo med 320 in 360 EUR(1) mesečno, za nobenega pritožnika ni sporna. Vprašanje, na katerega mora pritožbeno sodišče odgovoriti, je, ali (in v kolikšnem delu) sta starša zmožna kriti te potrebe.

10. Tožnik je s tožbo od očeta terjal 150 EUR mesečne preživnine, kar pomeni, da pristaja na to, da nekaj več kot polovico potreb krije njegova mama.(2) Ob tem ni nezanemarljivo, da je fant v vzgoji in varstvu neprestano pri njej ter da z očetom nima nobenih stikov.

11. Iz ugotovitev izpodbijane sodbe izhaja, da so očetove pridobitne zmožnosti dobre. Januarja in februarja je bil zaposlen (januarja je, skupaj z dnevnicami, prejel 1.755,28 EUR, februarja pa 352,51 EUR), v obdobju od 1. 1. do 31. 3. 2016 pa je bil tudi upravičen do denarne socialne pomoči v višini 288,81 EUR mesečno. Sodišče je še ugotovilo (ob povsem korektni dokazni oceni, ki jo pritožbeno sodišče sprejema(3)), da je toženec denar prejemal na transakcijski račun v tujino, da je po stroki oblikovalec kovin ter da sedaj dela nekje v N. 12. Pri določanju višine preživnine dejanski zaslužek ni edini kriterij, temveč je bistveno, kakšne zmožnosti ima preživninski zavezanec in ali jih lahko realizira. Nepomembne so zato toženčeve pritožbene navedbe, da je ugotovljeno stanje glede sočasnih prejemkov iz naslova plača in denarne socialne pomoči veljalo le za krajše obdobje. Bistveno je, da so toženčeve pridobitne zmožnosti več kot dobre, tega, da je sedaj zaposlen v tujini, pa v pritožbi niti ne zanika. Pritožbeno sodišče nima pomislekov, da (lahko) toženec zasluži toliko, da zmore plačevati 150 EUR mesečne preživnine, in to ne glede na svoje morebitne druge preživninske obveznosti (toženec ima še eno hčer, vendar v pritožbi ne pojasni, na kak način jo preživlja oziroma jo je dolžan preživljati).

13. Toženčeve pritožbene navedbe, da bi tožnikova družina (ki jo sestavljajo mama, tožnik in še trije šoloobvezni otroci in ki skupaj prejme okoli 994 EUR mesečno) lahko stroške zmanjšala tako, da bi tožnikova zakonita zastopnica, ki je brezposelna, uporabljala kmetijska in gozdna zemljišča, katerih solastnica je, ter na ta način znižala stroške za prehrano in kurjavo, so nekorektne. Bistveni del dohodka namreč tvori otroški dodatek (514,50 EUR), ki se po sodni praksi ne upošteva pri določitvi preživninske obveznosti staršev.(4) Sodišče je kot dohodke družine pravilno upoštevalo denarno socialno pomoč in tožnikovo štipendijo, toda ima tožnik kljub temu prav, ko v pritožbi izpostavlja, da z družino biva na robu preživetja (približno 500 EUR mesečno za 5-člansko družino), da je mama brezposelna, trije otroci so šoloobvezni, njihove izvršbe za preživnino od njihovih očetov pa niso uspešne.

14. Ob povzetih okoliščinah je tožnikov tožbeni zahtevek, ki od očeta terja 150 EUR mesečno, po oceni pritožbenega sodišča skromen in v celoti utemeljen, zato je njegovi pritožbi ugodilo ter izpodbijano sodbo v zavrnilnem delu spremenilo tako, da je v celoti ugodilo njegovemu tožbenemu zahtevku (peta alineja 358. člena ZPP). Toženčeva pritožbena zahteva po znižanju preživnine (niti ne pove, na koliko) pa je ob njegovih zmožnostih neutemeljena, zato je pritožbeno sodišče njegovo pritožbo zavrnilo in sodbo v ugodilnem delu v skladu s 353. členom ZPP potrdilo.

15. Tožnik je po odločitvi pritožbenega sodišča v postopku v celoti uspel, zato mu je toženec dolžan povrniti vse stroške, nastale pred sodiščem prve stopnje, ki jih je to odmerilo na 151,37 EUR (sklepni del 9. točke izpodbijane odločitve). Ker mu je sodišče prve stopnje že prisodilo 101,42 EUR, mu pritožbeno sodišče daje še razliko – 49,95 EUR.

16. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 165. členu ZPP.

17. Tožnik je uspel tudi s pritožbo, zato mu je toženec dolžan povrniti pritožbene stroške, in sicer 102 točki (100 za pritožbo ter 2 za materialne stroške), kar znaša 46,92 EUR, skupaj z 22 % DDV pa 57,24 EUR.

Op. št. (1): Hrana 120 EUR, obleka in obutev 100 EUR, higiena 15 EUR, avtobusna vozovnica 25 EUR, telefon 20 EUR, šolske potrebščine 10 EUR, šport 16 EUR, stroški bivanja 30 EUR.

Op. št. (2): 150 EUR od 320 EUR = 47 %, 150 od 360 EUR pa 41 %.

Op. št. (3): Prav nobenega razloga ni, da bi sodišče (prve ali druge stopnje) tožnikovi zakoniti zastopnici odreklo verodostojnost zgolj zato, ker je skupaj s tožencem preživninska zavezanka.

Op. št. (4): Sodba II Ips 186/2014 s 25. septembra 2014.