Jedro

ZIZ v prvem odstavku 29.b člena določa vloge, za katere je plačilo sodne takse procesna predpostavka. Sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo še pred potekom roka za pritožbo zoper sklep z dne 29. 10. 2020 (t. j. sklepa o ugovoru dolžnika zoper plačilni nalog). Vendar iz spisovnih podatkov izhaja, da je dolžnik plačal sodno takso za ugovor zoper sklep o izvršbi. To pomeni, da so bile v konkretnem primeru podane vse procesne predpostavke za vsebinsko odločanje sodišča o dolžnikovem ugovoru.

Dolžnik ima kot stranka izvršilnega postopka pravico do pregledovanja in prepisovanja sodnega spisa ob vsakršnem času in mu tega ni mogoče prepovedati (prvi odstavek 150. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Za slednje tudi ne potrebuje vlagati nobenih vlog.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugovoru dolžnika delno ugodilo in ustavilo izvršilni postopek zaradi izterjave zakonskih zamudni obresti od stroškov pravdnega postopka v znesku 279,00 EUR od 11. 12. 2019 dalje do plačila in v tem delu razveljavilo do sedaj opravljena izvršilna dejanja. V preostalem delu je njegov ugovor zavrnilo (I. točka izreka). Sodišče prve stopnje je s predmetnim sklepom zavrnilo še dolžnikov predlog za prekinitev postopka (II. točka izreka) in sklenilo, da mora dolžnik upnicam povrniti nadaljnje stroške izvršilnega postopka v znesku 246,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo dalje do dne plačila.

2. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožil dolžnik iz pritožbenih razlogov po 1. točki (zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka) in 2. točki (zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja) prvega odstavka 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Sklep izpodbija v celoti in opredeljuje svoje pritožbene stroške. Pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje odgovorjeno.

3. Upnici v odgovoru na pritožbo nasprotujeta pritožbenim navedbam dolžnika in predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje uvodoma pojasnjuje, da ni sledilo dolžnikovi trditvi, da so navedbe iz ostalih vlog sestavni del pritožbe. Pritožba je namreč samostojno pravno sredstvo.

6. Dolžnik uvodoma navaja, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo pred potekom roka za pritožbo zoper sklep z dne 29. 10. 2020, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo njegov ugovor zoper plačilni nalog z dne 4. 2. 20201 in zavrglo njegov predlog za odlog plačila sodne takse. Citirani sklep je prejel 17. 11. 2020, ko je bil tek pritožbenega roka zaradi epidemije COVID-19 ustavljen, saj ne gre za nujno zadevo. Posledično je sodišče prve stopnje z izdajo izpodbijanega sklepa storilo nedopustno strokovno napako in s tem bistveno vplivalo na položaj pritožnika v postopku ter ga oškodovalo.

7. ZIZ v prvem odstavku 29.b člena določa vloge, za katere je plačilo sodne takse procesna predpostavka. V prvem odstavku citiranega člena je predpisano, da mora biti ob vložitvi ugovora in pritožbe plačana sodna taksa, in sicer najkasneje v 8 dneh od vročitve naloga za plačilo sodne takse (drugi odstavek 29.b člena ZIZ). Če sodna taksa v tem roku ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena (tretji odstavek 29.b člena ZIZ).

8. Drži sicer pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo še pred potekom roka za pritožbo zoper sklep z dne 29. 10. 2020 (t. j. sklepa o ugovoru dolžnika zoper plačilni nalog). Vendar iz spisovnih podatkov izhaja, da je dolžnik 24. 11. 2020 plačal sodno takso za ugovor zoper sklep o izvršbi. To pomeni, da so bile v konkretnem primeru podane vse procesne predpostavke za vsebinsko odločanje sodišča o dolžnikovem ugovoru. Zato o oškodovanju dolžnika ni mogoče govoriti in so te pritožbene navedbe neutemeljene.2

9. V nadaljevanju dolžnik navaja, da mu je bil zaradi razmer v okolju in omejenega delovanja sodišč večkrat onemogočen vpogled v spis, kar je razvidno tudi iz e-sporočila, ki ga je priložil sodišču 23. 11. 2020. Takšno stanje velja tudi v času pisanja te pritožbe, zato ne more prevereti nekateri navedb sodišča, kot je na primer ustreznost pooblastil oziroma njuno izpodbijanje. Ob tem je še napovedal, da bo pritožbo dopolnil po omogočenem vpogledu v spis.

10. Pritožnik se v konkretnem primeru smiselno sklicuje na kršitev pravice do vpogleda v sodni spis, ki jo imajo stranke po 150. členu ZPP (v zvezi s 15. členom ZIZ). Navedena kršitev predstavlja relativno bistveno kršitev postopka. To pomeni, da za obstoj kršitve ne zadošča le neuporaba ali nepravilna uporaba kakšne določbe, pač pa mora biti kršitev procesnih pravil taka, da bi to lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa. Obenem to tudi pomeni, da mora pritožnik ne le izkazati obstoj kršitve procesnega pravila, pač pa tudi verjetnost vpliva te kršitve na zakonitost in pravilnost sklepa. Dolžnik vpliva te kršitve na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa ne pojasni oziroma niti ne zatrjuje.

11. Tudi sicer pa sodišče druge stopnje ugotavlja, da kršitev pravice do vpogleda v sodni spis ni izkazana, saj se dolžnik zgolj splošno sklicuje, da mu je bil vpogled v sodni spis večkrat onemogočen. Iz dopisa sodišču z dne 23. 11. 2020 – na katerega se v pritožbi sklicuje dolžnik – namreč ne izhaja, da bi mu bil vpogled v spis zavrnjen. V njem se dolžnik zgolj sklicuje, da vpogled v spis ni mogoč glede na trenutno situacijo.3 Tudi iz spisovnih podatkov ne izhaja, da je bil dolžniku med 18. 12. 2020 (ko mu je bil izpodbijani sklep vročen) in 18. 1. 2021 (ko je vložil zahtevo za vpogled v sodni spis) vpogled v spis na kakršen koli način zavrnjen. Na podlagi vloge z dne 18. 1. 2021, pa je bil dolžniku vpogled v sodni spis omogočen. Ob tem sodišče druge stopnje še pojasnjuje, da ima dolžnik kot stranka izvršilnega postopka pravico do pregledovanja in prepisovanja sodnega spisa ob vsakršnem času in mu tega ni mogoče prepovedati (prvi odstavek 150. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Za slednje tudi ne potrebuje vlagati nobenih vlog. Povzete pritožbene navedbe so zato neutemeljene.

12. Pritožnik v nadaljevanju neutemeljeno zatrjuje, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da ni navedel razlogov in podal dokazov, ki preprečujejo izvršbo. Navaja, da je podal številna pravno pomembna dejstva in dokaze, ki onemogočajo izvršitev sklepa sodišča v zadevi P 86/2018 (izvršilnega naslova v predmetni zadevi) oziroma, ki dokazujejo, da je bila izvršitev mimo namena sklepa sodišč v zadevi P 86/2018. Pojasnjuje še, da je sklep sodišča v zadevi P 86/2018 že od začetka razumel kot neupravičeno pravno dejanje. Poleg tega še meni, da je sodišče v zadevi P 86/2018 priznalo, da gre za skupinsko pravico.

13. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da lahko dolžnik sklep o izvršbi, s katerim je predlogu za izvršbo ugodeno, izpodbija z ugovorom in iz razlogov, ki so primeroma našteti v prvem odstavku 55. člena ZIZ (53. člen ZIZ). Pravilno je pojasnilo, da dolžnik v ugovoru ni navedel nobenega izmed razlogov, ki so (primeroma) našteti določbi 55. člena ZIZ. Dolžnik v pritožbi zgolj ponavlja dejstva, ki se nanašajo na postopek iz katerega izvira izvršilni naslov, za kar pa je že sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da je zaradi načela stroge formalne legalitete iz prvega odstavka 17. člena ZIZ vezano na izvršilni naslov in da ne sme presojati pravilnosti in zakonitosti izvršilnega naslova, ki je podlaga za izvršbo. Izvršilni naslov mora izvršiti tako, kot se glasi. Posledično to pomeni – kot je še pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje – da dolžnik v izvršilnem postopku ne more več uveljavljati dejstev, ki posegajo v izvršilni naslov. S ponavljanjem ugovornih navedb v pritožbi dolžnik zato ne more izpodbiti pravilnih zaključkov sodišča prve stopnje. S tem je tudi odgovorjeno na pritožbeni navedbi dolžnika v zvezi z veljavnostjo pogodbe o preužitku in da v tej pogodbi ni nikjer določil o uporabi stanovanja s strani prve upnice. Zato so te pritožbene navedbe neutemeljene.

14. Dolžnik tudi neutemeljeno izpodbija zaključke sodišča prve stopnje glede njegovega ugovora, ki se nanaša na pobot stroškov pravdnega postopka. V zvezi s tem je navajal, da ne drži stališče sodišča prve stopnje, da bi moral predstaviti pravnomočni izvršilni naslov za poplačilo terjatve in da ni mogel razpolagati s tovrstnim dokazilom, saj sploh ni vedel, da je karkoli narobe s terjatvijo, ker je menil, da jo Center za socialno delo (v nadaljevanju: CSD) kot skrbnik druge upnice priznava. CSD je namreč obvestil s priporočeno pošto in pobotu nihče ni ugovarjal, zato je verjel, da je svojo obveznost izpolnil. 15. Sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da dolžnik ni predložil pravnomočnega izvršilnega naslova, iz katerega bi bilo razvidno, da ima zoper upnico kakšno denarno terjatev, prav tako pa je pravilno obrazložilo, da je pobot v izvršilnem postopku mogoč le v primeru, če dolžnik predloži pravnomočni izvršilni naslov, iz katerega izhaja, da ima zoper upnico denarno terjatev (torej takrat, ko je izkazana z enako močno listino) ali če terjatev ni sporna (t. i. pogoj likvidnosti kot eden izmed pogojev za pobot terjatve po 311. členu Obligacijskega zakonika; v nadaljevanju: OZ). Ker dolžnik ni predložil nobenega dokaza, da mu upnici dolgujeta preko 76.000,00 EUR, terjatev pa tudi ni nesporna (upnici sta v odgovoru na ugovor terjatvi dolžnika nasprotovali), je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je takšen dolžnikov ugovor neutemeljen in dolžnik takšnega zaključka sodišče prve stopnje zgolj s ponavljanjem navedb, ki jih je podal v ugovoru (torej, da je upnico o terjatvi obvestil s priporočeno pošto in da ni ugovarjala predlaganemu pobotu in terjatvi), ne more izpodbiti.

16. Glede na obrazloženo, je odločitev sodišča prve stopnje, da se ugovor dolžnika (v izpodbijanem delu) zavrne, v celoti pravilna in zakonika.

17. Dolžnik nadalje navaja, da so od podanega ugovora do odločitve sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu nastale nove okoliščine, ki jih dolžnik ni mogel vključiti v ugovor – to je smrt upnice (mame dolžnika), kar bi moralo sodišče prve stopnje pri odločanju upoštevati. Iz obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje izhaja, da je navedeno upoštevalo, ko je presojalo dolžnikov predlog za prekinitev postopka. Zato so te pritožbene navedbe neutemeljene. Prav tako so zmotni zaključki pritožbe, da so podani pogoji za prekinitev postopka in da se je sodišče prve stopnje, ko je presojalo pogoje za prekinitev postopka, zmotno oprlo na 205. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj je že v 37. členu ZIZ opredeljeno, kako naj sodišče ukrepa v primeru smrti stranke (postopek se prekine in obvesti se dediče).

18. Kdaj se postopek prekine, ne ureja 37. člen ZIZ, temveč 205. člen ZPP (ki se na podlagi 15. člena ZIZ v postopku izvršbe smiselno uporablja). 37. člen ZIZ opredeljuje zgolj postopanje sodišča v primeru, ko se postopek prekine zaradi smrti stranke ali njenega zakonitega zastopnika. V tem primeru sodišče o prekinitvi postopka sodišče obvesti dediče ter nasprotno stranko, v kolikor pa mu dediči niso znani (ali če ne ve za njihova prebivališča), pa jim nemudoma postavi začasnega skrbnika. Zato je v tem delu sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in utemeljeno pojasnilo, da ima upnica v tem izvršilnem postopku kvalificirano pooblaščenko. Tako je odločitev sodišča prve stopnje, da niso podani pogoji za prekinitev postopka zoper drugo upnico pravilna in je predlog dolžnika utemeljeno zavrnilo, pritožbene navedbe pa niso utemeljene.

19. Pritožnik še navaja, da je dedič po drugi upnici in ima pravico preklicati pooblaščenki pooblastilo. Trdi, da je v preteklih pisanjih sodišču, predvsem 28. 2. 2020, jasno in nedvoumno preklical pooblaščenki pooblastila s katerimi bi se izkazovala kot zastopnik druge upnice. Prav tako bi moralo sodišče že po uradni dolžnosti prepoznati konflikt interesov pri pooblastilu pooblaščenke in bi moralo samo preklicati pooblastilo, saj pooblaščenka zastopa predvsem interese prve upnice.

20. Iz vloge z dne 28. 2. 2020, na katero se sklicuje dolžnik, sicer izhaja, da dolžnik preklicuje oziroma nasprotuje vsem pooblastilom pooblaščenke v tem postopku. Vendar je v zvezi z navedenim potrebno pojasniti, da skladno s prvim odstavkom 145. člena Zakona o dedovanju z dediščino do delitve dediči opravljajo skupno. Za vsako dejanje je potrebno soglasje vseh dedičev. Dolžnik ne zatrjuje, da je dediščina že razdeljena, prav tako pa ne navaja, da je bil postavljen za upravitelja dediščine. Zato je ob odsotnosti soglasja prve upnice, ki je prav tako zakonita dedinja, takšen preklic pooblastila brez pravnega učinka. Prav tako sodišče druge stopnje ni zaznalo konflikta interesov. Pooblastilo za drugo upnico je – kot je že obrazložilo sodišče prve stopnje – podpisal CSD Savinjsko Šaleška, ki je bil na podlagi odločbe št. 1221-13/2018 z dne 15. 3. 2018 skrbnik druge upnice. Tudi sicer pa sodišče ne more preklicati pooblastila po uradni dolžnosti, saj bi s tem poseglo v avtonomijo strank glede izbire pooblaščenca. Odgovornost za izbiro pooblaščenca je namreč izključno na pooblastitelju. Citirane dolžnikove pritožbene navedbe so zato neutemeljene.

21. Dolžnik je sodišču prve stopnje še očital, da bi moralo 8 dnevni izpolnitveni rok v III. točki izreka glede plačila nadaljnjih stroškov izvršilnega postopka prilagoditi, saj roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih v času epidemije COVID-19 niso tekli.

22. Izpolnitveni rok 8 dni je v izvršilnem postopku običajen in tudi po oceni sodišča druge stopnje primeren izpolnitveni rok. Ker je bil tek procesnih rokov v nenujnih zadevah zaradi epidemije COVID-19 ustavljen4 in ker je dolžnik zoper izpodbijani sklep vložil pritožbo, bo paricijski rok, ki odlaga izvršljivost obveznosti, začel teči šele prvi dan po vročitvi sklepa sodišča druge stopnje oziroma vročitvi tega sklepa, saj je začetek njegovega teka vezan na pravnomočnost sodne odločbe. Pritožbene navedbe, da izpolnitveni rok 8 dni v konkretnih okoliščinah ni primeren zato niso utemeljene. Pri tem sodišče druge stopnje dolžnika zgolj opominja, da navedeno ne vpliva na tek materialnopravnega roka za izpolnitev obveznosti, na katerega sta vezana zapadlost terjatve in začetek teka zamudnih obresti (prvi odstavek 378. člena OZ).

23. Na koncu sodišče druge stopnje dolžniku še pojasnjuje, da manjko navedbe „po pravn.“ v odredbi sklepa pri določenih naslovnikih izpodbijanega sklepa ne morejo imeti zanj nikakršnih negativnih posledic, saj gre v konkretnem primeru zgolj za odredbo razpravljajočega sodnika sodnemu osebju kdaj izpodbijani sklep odposlati naslovniku. V primeru banke in izvršitelja, je to po pravnomočnosti sklepa. Poleg tega odredba niti ni sestavni del izpodbijane odločitve.

24. Pritožba dolžnika glede na navedeno ni utemeljena. Ker sodišče druge stopnje tudi ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ), je pritožbo dolžnika zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

25. Ker dolžnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj mu niso bili povzročeni neutemljeno (šesti odstavek 38. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje o stroških odgovora na pritožbo ni odločilo, ker jih upnici nista priglasili (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 S katerim ga je sodišče prve stopnje pozvalo na plačilo sodne takse za postopek o ugovoru zoper sklep o izvršbi. 2 Tudi v kolikor procesna predpostavka plačila sodne takse, ki je pogoj za vsebinsko odločanje sodišča o dolžnikovem ugovoru, ne bi bila izpolnjena in bi sodišče prve stopnje o ugovoru dolžnika kljub temu vsebinsko odločalo, je to dolžniku zgolj v korist, saj je prišel do sodnega varstva in vsebinske odločitve o svoji vlogi. Zato o oškodovanju dolžnika ni mogoče govoriti tudi s tega vidika. 3 S predmetnim dopisom je dolžnik poizvedoval o pritožbi zoper sklep z dne 29. 10. 2020. 4 Upoštevajoč Odredbo o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 165/20), spremembo in dopolnitev le-te (Uradni list RS, št. 2/21) in Odredbo o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 12/21).