Jedro

Po presoji sodišča za razpisne postopke velja načelo pisnosti, s ciljem pospešitve in ekonomičnosti ter transparentnosti postopkov; tudi zahteve (predmetnega) Javnega poziva za izkazovanje predpisanih pogojev temu sledijo ter ne predvidevajo izvedbe ustnih obravnav z zaslišanjem prič, podajanjem ustne izjave stranke zaradi dokazovanja ipd. Zato je organ v smislu drugega odstavka 164. člena ZUP mogel omejiti dokazila na pisna (kot primerna) in je v poročilu z dne 30. 8. 2016 tudi jasno navedel, da se ugotovljeno dejansko stanje lahko izpodbija z verodostojno listinsko dokumentacijo.

Tožnik bi moral kot obvezno prilogo poslati v času oddaje vloge posnete fotografije zgolj lokacij, kamor bosta nameščeni notranja in zunanja enota toplotne črpalke, in le s tem dokazom izkazati pogoj Javnega poziva, da je vloga oddana pred pričetkom del. Zato bi toženka predlagano dodatno dokazovanje (s pričami, lastno ustno izjavo tožnika), ob tem ko niti ni sporno, da v času oddaje vloge posnete fotografije niso izkazovale zgolj predvidenih lokacij namestitve obeh enot toplotne črpalke, pač pa že nameščeni enoti, mogla zavrniti že na tej podlagi kot nepotrebno.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Eko sklad (v nadaljevanju toženka) je z izpodbijano odločbo zavrnil vlogo tožnika za pridobitev nepovratne finančne spodbude za ukrep vgradnje toplotne črpalke za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je tožnik 2. 6. 2016 z navadno poštno pošiljko poslal vlogo na javni poziv, ki jo je toženka prejela 3. 6. 2016. Tožnik je vlogi med drugim priložil ponudbo št. 115/2016 izvajalca A. za izvedbo predmetne naložbe, iz katere izhaja, da bo vgrajena toplotna črpalka ..., ter fotografije že vgrajene toplotne črpalke (notranje in zunanje enote). V dopolnitvi vloge je tožnik dne 23. 7. 2016 z navadno pošto poslal račun z dne 3. 6. 2016 za vgradnjo navedene toplotne črpalke, z navedbo datuma dobavnice 3. 6. 2016. Toženka je s poročilom z dne 30. 8. 2016 tožnika seznanila z rezultatom ugotovitvenega postopka. Dne 6. 12. 2016 je tožnik na poročilo odgovoril ter v odgovoru navedel, da so ugotovitve dejanskega stanja napačne, saj se je dne 2. 6. 2016 izvedla zgolj provizorična postavitev toplotne črpalke, da se jo poslika in pošlje toženki, da bo le ta prepričana, da je tožnik črpalko res dobil. Črpalka je bila nato dana v garažo. Tožnik ni začel nobenih del pred oddajo vloge oziroma pred dnem 2. 6. 2016, kar lahko potrdijo tudi priče, ki so sodelovale pri pripravi del za namestitev toplotne črpalke dne 2. 6. 2016. Z deli se je začelo šele 6. 6. 2016, ko je bilo tudi vse nameščeno in priključeno. Vendar je izvajalec naknadno ugotovil, da toplotna črpalka ne deluje ustrezno, na kar je bila naročena nova toplotna črpalka ter pripeljana tožniku 20. 6. 2016, ko je bila dokončno nameščena. Toženka, upoštevajoč predvsem vlogi priložene fotografije, zaključuje, da so bila dela za izvedbo predmetne naložbe pričeta in dokončana pred oddajo vloge na naslov toženke (3. 6. 2016), kar pa ni skladno z določbami javnega poziva. Tožnik v ugovoru tudi ni priložil verodostojnih dokumentov, ki bi izkazovali, da je bila investicija izvedena skladno z določili javnega poziva. Priložene fotografije ne kažejo, da bi se z montažo toplotne črpalke pričelo šele dne 6. 6. 2016, navedbam tožnika pa nasprotuje tudi račun z dne 3. 6. 2016, s pripisom datuma dobave 3. 6. 2016, ki ga toženka šteje kot verodostojen dokument z dokazno vrednostjo o izvedbi investicije vgradnje toplotne črpalke, saj je skladno s predpisi račun potrebno izdati stranki po opravljeni storitvi.

2. Tožnik v tožbi navaja, da je bilo v postopku za izdajo izpodbijane odločbe nepravilno uporabljeno materialno pravo, da je toženka zagrešila bistvene kršitve pravil postopka ter da je bilo odločeno na podlagi nepopolnega oziroma zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Navaja, da je 6. 12. 2016 toženki poslal dopis, v katerem je oporekal ugotovitvi dejanskega stanja kot nepravilni. Izrecno je poudaril, da ni začel nobenih del pred oddajo vloge oziroma pred dnem 2. 6., ampak je začel z deli 6. 6. 2016, kar bi potrdile tudi priče, ki so sodelovale pri pripravi, in sicer pri izkopu zemlje, betoniranju in so bile dne 2. 6. 2016 tudi prisotne na kraju. Priči A.A. in B.B. pa sta bili poleg tožnika prisotni tudi dne 6. 6. in 20. 6. 2016. Po oceni tožnika so predlagane priče več kot verodostojne in bi tudi izpovedale, kako je bilo dne 2. 6., 6. 6. in 20. 6. 2016, saj so bile na kraju prisotne oziroma bi o tem vedel izpovedati tožnik. Toženka se tudi ni opredelila do tožnikovih navedb o plačilu zneskov 7. 6. 2016 v višini 900 EUR in 22. 7. 2016 v višini 878,49 EUR, kar je dokaz, da dela niso bila dokončana 2. 6. 2016, ampak je bilo vse dokončano šele 20. 6. 2016. Tožnik je torej predlagal svoje zaslišanje in zaslišanje številnih prič, ki bi potrdile njegove navedbe, vendar je toženka brez izvedbe dokaznega postopka zaključila, da njegove navedbe ne držijo in so pavšalne. Zato je postopek pred toženko po mnenju tožnika nezakonit. Toženka je kršila določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), in sicer 7., 8. in 9. člena ZUP. Tožnik posebej izpostavlja, da se po 159. členu ZUP lahko kot dokazilo uporabi vse, kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari in kar ustreza posameznemu primeru, kot so listine oziroma mikrofilmska kopija listine, ali reprodukcija te kopije, priče, izjave strank, izvedenci, ogledi itd. Toženka v upravnem postopku ni zaslišala tožnika in predlaganih prič in ni v celoti izvedla dokazovanja. Izpodbijano odločbo je oprla le na listinske dokaze in tako ni izvedla upravnega postopka po citiranih določbah ZUP. Toženka pa je kršila pravila postopka tudi s tem, ker vročitve izpodbijane odločbe ni opravila po pooblaščenki tožnika odvetnici C.C. Kršila je 88. člen ZUP, kar ima za posledico, da je bil tožnik prikrajšan za pravico do izjave. Izpodbijana odločba tožniku tako dejansko sploh ni bila vročena. Sklicuje se na sodbo Vrhovnega sodišča I Up 541/2002 z dne 19. 2. 2003. Glede na vse navedeno tožnik meni, da toženka ni imela podlage za zavrnitev njegove vloge. Kot dokaze predlaga svoje zaslišanje, zaslišanje kot prič A.A., B.B., Č.Č., D.D., predlaga vpogled v listine upravnega spisa, ki jih našteje, in predlaga, da se po potrebi izvedejo še drugi dokazi. Sodišču predlaga, naj predlagane dokaze izvede in odloči, da se izpodbijana odločba odpravi ter zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek. Zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka.

3. Toženka v odgovoru na tožbo obrazloženo prereka tožbene navedbe ter sodišču predlaga, naj tožbo zavrne.

4. Tožnik je sodišču poslal še pet pripravljalnih vlog. V njih vztraja pri stališčih v tožbi. Poleg tega se v prvi pripravljalni vlogi sklicuje še na kršitev 22. člena Ustave RS v povezavi s kršitvijo načela zaslišanja stranke in pa na sodne odločbe Vrhovnega sodišča v zvezi z očitano nepravilno vročitvijo tožniku izpodbijane odločbe (I Up 1003/2002, I Up 1176/2006, I Up 1788/2006, I Up 1369/2006, I Up 443/2007). V zvezi s tem navaja, da šele s pravilno odločitvijo odločba lahko pravno učinkuje in od tedaj začne teči rok za pravna sredstva; le na tak način je stranki zagotovljena pravica do pritožbe, ki je po Ustavi RS ustavno zagotovljena pravica (25. člen) ter je sestavina prav tako ustavno varovane pravice do sodnega varstva po 23. členu Ustave RS. Kršitev teh pravic, ki je sankcionirana z 8. točko drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, vedno pomeni bistveno kršitev določb postopka, na kar pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Tožnik prilaga tudi zdravstveno dokumentacijo, iz katere izhaja, da je bil v začetku leta 2016 in tudi kasneje v zelo slabem zdravstvenem stanju. Iz navedenega po njegovih navedbah jasno izhaja, da so navedbe tožnika resnične, da se je dne 2. 6. 2016 izjemno slabo počutil oziroma da je bil v slabem zdravstvenem stanju in je to tudi eden izmed razlogov zaradi provizorično postavitev črpalke. K drugi pripravljalni vlogi tožnik prilaga pisni izjavi prič A.A. in B.B. z dne 17. 2. 2017, iz katerih med drugim, po njegovem zatrjevanju, nedvomno izhaja, da ni res, da je bila toplotna črpalka nameščena in priklopljena že 2. 6. 2016 oziroma 3. 6. 2016. V preostalem v bistvenem vztraja pri podanih navedbah. Tretji pripravljalni vlogi tožnik prilaga dopis tožnika podjetju A. z dne 19. 5. 2017 in elektronsko sporočilo podjetja A. z dne 30. 5. 2017. Ta dokaza naj bi potrdila njegove navedbe, da toplotna črpalka ni bila vgrajena 2. 6. 2016. V četrti in peti pripravljalni vlogi tožnik kot ključno vztraja pri podanih navedbah. Za vsako od pripravljalnih vlog zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

5. Na vse pripravljalne vloge tožnika je toženka odgovorila, obrazloženo prerekala tožbene navedbe ter vztraja pri izpodbijani odločbi in razlogih zanjo.

6. Tožba ni utemeljena.

7. V obravnavanem primeru je sporna odločitev toženke, da se zavrne tožnikova vloga za pridobitev nepovratne finančne spodbude za ukrep vgradnje toplotne črpalke za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe, podana na Javni poziv 37SUB-OB16 Nepovratne finančne spodbude za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb (v nadaljevanju Javni poziv). Toženka je odločitev oprla na zaključek, da tožnik ni izpolnil pogoja iz točke 4.a) Javnega poziva, da mora biti vloga oddana pred pričetkom del za izvedbo naložbe, ki je predmet javnega poziva, tožnik pa zatrjuje nasprotno.

8. Ni sporno, da je v točki 4.a) Javnega poziva jasno določen pogoj, da mora biti vloga oddana pred pričetkom del za izvedbo naložbe, ki je predmet tega javnega poziva. Toženka je zaključek, da tožnik tega pogoja ni izpolnil, oprla na ugotovitve, da je tožnik vlogo vložil 3. 6. 2016, ko jo je prejela, ob tem ko jo je 2. 6. 2016 poslal z navadno poštno pošiljko, vlogi pa priložil fotografije vgrajene notranje in zunanje enote toplotne črpalke, posnete dne 2. 6. 2016, in dopolnitvi vloge naknadno še račun z dne 3. 6. 2016 z datumom dobavnice 3. 6. 2016. Kot neutemeljenim ni sledila navedbam tožnika, ki jih je ta podal, ko mu je bila dana možnost izjave o odločilnih dejstvih, in sicer da naj bi bila toplotna črpalka 2. 6. 2016 postavljena zgolj provizorično, dejansko nameščena in priključena pa šele 6. 6. 2019, ob utemeljitvi, da tožnik k dopisu ni priložil verodostojnih dokumentov, ki bi dokazovali vgradnjo toplotne črpalke skladno z zahtevami Javnega poziva, da dne 2. 6. 2016 posnete fotografije dokazujejo, da sta bili obe enoti toplotne črpalke nameščeni in priklopljeni že v času oddaje vloge, ter da tudi iz predloženega računa za toplotno črpalko izhaja, da je bil izdan 3. 6. 2016 z datumom dobavnice 3. 6. 2016. 9. Sodišče se strinja z zaključkom toženke, da tožnik ni izpolnil pogoja iz točke 4.a) Javnega poziva o oddaji vloge na Javni poziv pred pričetkom del za izvedbo naložbe ter njenemu razlogovanju v celoti pritrjuje, ob tem ko presoja tožnikove navedbe, iz razlogov v nadaljevanju, kot neutemeljene.

10. Tožnik neutemeljeno očita kršitev načela zaslišanja stranke (9. člen ZUP). Iz izpodbijane odločbe izhaja, ter enako iz spisne dokumentacije, da je bilo tožniku pred odločitvijo v zadevi na podlagi tretjega odstavka 9. člena ZUP in četrtega odstavka 146. člena ZUP posredovano poročilo o ugotovitvah. O odločilnih dejstvih se je tako tožnik mogel izjaviti in ta okoliščina niti ni sporna. Sporno pa je, ali je bilo kršeno načelo zaslišanja stranke (9. člen ZUP) ter ali sta bili hkrati kršeni še načeli materialne resnice (8. člen ZUP) in varstva pravic strank (7. člen ZUP) glede na to, ker toženka ni izvedla, kot je tožnik predlagal v izjavi, dokazov z zaslišanjem prič in njegovo ustno izjavo. Kot izhaja iz poročila toženke o ugotovitvah z dne 30. 8. 2016, je bil tožnik pozvan, da se v primeru, če se z ugotovljenim dejanskim stanjem ne strinja, lahko do ugotovitev pisno opredeli in predloži verodostojna dokazila (dokumentacijo). Iz izpodbijane odločbe izhaja, da toženka nato tožnikovim navedbam, da je bila toplotna črpalka dne 2. 6. 2016 postavljena zgolj provizorično (da bi tožnik zadostil zahtevam Javnega poziva), dejansko pa nameščena in priključena šele 6. 6. 2016, v potrditev katerih je predlagal izvedbo dokazov s pričami in lastno izjavo, ne da bi izvedla dokaze, ni sledila, ob razlogovanju, da tožnik za svoje navedbe ni predložil kot dokaza verodostojne dokumentacije, in ker je presodila, da njene ugotovitve na podlagi tožnikovih fotografij potrjuje tudi z njegove strani predloženi račun za naložbo z dne 3. 6. 2016, z navedbo datuma dobavnice 3. 6. 2016, ki dokazuje izvedbo investicije na ta dan, saj se računi po predpisih tudi izdajajo po opravljeni storitvi. Taki presoji toženke sodišče v celoti pritrjuje. Tudi sodišče sodi, da bi drugačno dejansko stanje od ugotovljenega tožnik mogel dokazovati le z verodostojno (listinsko) dokumentacijo, kot je bil tudi pozvan ter da se ne more z uspehom sklicevati na 159. člen ZUP, pravilno: 164. člen ZUP, o dokazilih, ki se jih lahko uporabi za dokazovanje. Iz drugega odstavka 164. člena ZUP namreč izhaja, da se kot dokaz lahko uporabi vse, kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari in kar ustreza posameznemu primeru. Tudi po presoji sodišča pa za razpisne postopke velja načelo pisnosti, s ciljem pospešitve in ekonomičnosti ter transparentnosti postopkov; tudi zahteve (predmetnega) Javnega poziva za izkazovanje predpisanih pogojev temu sledijo (točka 4 Dodatne zahteve in pogoji) ter ne predvidevajo izvedbe ustnih obravnav z zaslišanjem prič, podajanjem ustne izjave stranke zaradi dokazovanja ipd.. Zato je organ v smislu drugega odstavka 164. člena ZUP mogel omejiti dokazila na pisna (kot primerna) in je v poročilu z dne 30. 8. 2016 tudi jasno navedel, da se ugotovljeno dejansko stanje lahko izpodbija z verodostojno listinsko dokumentacijo1. Sodišče tudi sodi, da je z omogočenim načinom dokazovanja bilo zadoščeno sorazmernosti med zagotovitvijo ustreznega varstva pravic strank ter cilji pisnega postopka.

11. Poleg tega je Javni poziv v točki 4.a), podtočka Dodatne obvezne priloge glede na posamezni ukrep, za ukrep Vgradnja toplotne črpalke za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe določal kot obvezno prilogo (med drugim) „fotografijo prostora, kamor bo vgrajena toplotna črpalka, z označeno lokacijo namestitve toplotne črpalke; pri toplotni črpalka tipa zrak/voda (za kar gre pri tožnikovi naložbi, op. sodišča) fotografije lokacij, kamor bosta nameščeni zunanja in notranja enota oziroma krmilni del toplotne črpalke; fotografije morajo biti posnete v času oddaje vloge“. Kar pomeni, da je bila zahteva Javnega poziva, da se vlogi priložijo fotografije lokacij, kamor bosta nameščeni zunanja in notranja enota toplotne črpalke, in ne fotografije že nameščene toplotne črpalke, notranje in zunanje enote, kot jih je poslal tožnik; zato tožnikovih navedb v izjavi v smislu, da so bile fotografije 2. 6. 2016 posnete zgolj, da bi zadostil zahtevam Javnega poziva, toženka utemeljeno ni mogla sprejeti. Časovne okoliščine namestitve toplotne črpalke, pred oddajo vloge (3. 6. 2016) ali po tem, torej ali je šlo v primeru fotografij z nameščenima obema enotama z dne 2. 6. 2016 za posnetek „provizorično“ (začasno) ali stalno nameščenih enot, glede na zahteve Javnega poziva tako niti ne bi mogle biti predmet dodatnega dokazovanja, kajti tožnik bi moral kot obvezno prilogo (točka 4.a) poslati v času oddaje vloge posnete fotografije zgolj lokacij, kamor bosta nameščeni notranja in zunanja enota toplotne črpalke, in le s tem dokazom izkazati pogoj Javnega poziva, da je vloga oddana pred pričetkom del. Zato bi toženka predlagano dodatno dokazovanje (s pričami, lastno ustno izjavo tožnika), ob tem ko niti ni sporno, da v času oddaje vloge posnete fotografije niso izkazovale zgolj predvidenih lokacij namestitve obeh enot toplotne črpalke, pač pa že nameščeni enoti, mogla zavrniti že na tej podlagi kot nepotrebno.

12. Postopek, kot je opredeljen v Javnem pozivu, je terjal prijavo na razpis na predpisanih obrazcih z vsemi dokazili in prilogami osebno ali po pošti (točki 4 in 6) in po mnenju sodišča, kot je že navedlo, pisno izjavljanje v smislu 9. člena ZUP ter dokazovanje navedb z verodostojno listinsko dokumentacijo, kakor je bil tožnik v postopku tudi poučen. S tem je toženka izpolnila tudi zahteve 7. člena ZUP (o varstvu pravic strank), saj je tožniku z natančnimi navodili v poročilu z dne 30. 8. 2016 o tem, kakšni dokazi so dovoljeni (kot primerni), omogočila uveljavitev njegovih pravic, ob varovanju hkrati javnega interesa z vodenjem postopka ekonomično in transparentno, in 8. člena ZUP (o načelu materialne resnice), s tem ko je bilo tožniku ustrezno omogočeno aktivno sodelovanje v postopku za ugotovitev resničnega dejanskega stanja, čeprav z dopustno omejitvijo uporabe dokazov na primerne (verodostojne listine). Ob tem ko niti ni sporno, da je v predmetnem postopku glede na določbe Javnega poziva bila predvidena (subsidiarna) uporaba ZUP in uporaba Zakona o varstvu okolja (točka 7), sodišče pa po povedanem očitanih procesnih kršitev ni ugotovilo, zavrača kot neutemeljene tudi navedbe tožnika v pripravljalni vlogi, da mu je bilo poseženo v pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave ter da naj bi šlo za ustavno neskladno izvajanje postopkovnih pravil. Ker pa sodišče v celoti pritrjuje vodenju ugotovitvenega postopka toženke kot pravilnemu, tudi samo zavrača izvedbo dokazov z zaslišanjem prič (A.A., B.B., Č.Č. in D.D.) ter tožnika, kakor tožnik predlaga v tožbi, saj gre za neprimerne in nepotrebne dokaze, izvedbe katerih že toženka pravilno ni sprejela. Enako velja za pisni izjavi kot prič Č.Č., A.A. in B.B., priloženi pripravljalni vlogi, s katerima tožnik prav tako dokazuje svoje navedbe, da toplotna črpalka ni bila nameščena in priključena pred oddajo vloge, da po mnenju sodišča ne štejeta za dokaz, primeren in potreben za dokazovanje okoliščine pričetka del za izvedbo naložbe ter sodišče ta dokazni predlog zato zavrača. 13. Kolikor pa tožnik v pripravljalni vlogi navaja, da je bilo (tudi) njegovo slabo zdravstveno stanje razlog za provizorično postavitev toplotne črpalke dne 2. 6. 2016 ter kot dokaz prilaga zdravniške izvide, gre za navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov, za katere tožnik ni opravičil, zakaj jih ni uveljavljal že v postopku pred toženko. Zato gre za nedopustna nova dejstva in nedopustne nove dokaze (tretji odstavek 20. člena ZUS-1). Sicer pa tudi če bi tožnik uspel dokazati svoje slabo zdravstveno stanje v relevantnem času, ta dokaz ne bi mogel vplivati na odločitev, ker zdravstveno stanje prijavitelja na Javni poziv ni okoliščina, relevantna za ugotavljanje izpolnjevanja razpisnih pogojev, med drugim o času pričetka del2. Iz teh razlogov sodišče zavrača izvedbo dokazov z vpogledom v priložene tožnikove zdravniške izvide.

14. Za nedovoljene tožbene novote gre tudi pri dokazih, priloženih pripravljalni vlogi, in sicer dopisu tožnika dobavitelju toplotne črpalke podjetju A. z dne 19. 5. 2017 in dopisu - odgovoru slednjega tožniku z dne 30. 5. 2017 (tretji odstavek 20. člena ZUS-1). Kot izhaja iz pripravljalne vloge, se dopisa namreč nanašata na okoliščine ugotovljene napake v delovanju toplotne črpalke, pripeljane tožniku 2. 6. 2016, in potrebne naknadne odprave napake oziroma zamenjave z novo. Te okoliščine je navajal tožnik že v izjavi na poročilo z dne 30. 8. 2016, pri čemer je izjavo z dne 6. 12. 2016 podal po tem, ko mu je bila 20. 9. 2016 s strani toženke poslana celotna spisna dokumentacija. Kar pomeni, da je imel na voljo zadosti časa, da bi v sodnem postopku predloženi dokaz pridobil in uporabil že v postopku pred toženko. V sodnem postopku pa ga je tudi uveljavljal šele v tretji pripravljalni vlogi, pri tem pa tudi ni opravičil, zakaj dokaza ne bi mogel pridobiti in uporabiti že v postopku za izdajo izpodbijane odločbe. Tudi v tem primeru pa sodišče še dodaja, da v skladu s svojo sodno prakso šteje, da datuma rešitve reklamacije in ugotovljenih napak ni mogoče šteti kot datuma izvedbe naložbe3. 15. Neutemeljen je tudi tožbeni očitek, da se toženka ni opredelila do plačil za naložbo, izvedenih 7. 6. in 22. 7. 2016 in ki naj bi dokazovala, da naložba ni bila izvedena 2. 6. 2016 ampak šele 20. 6. 2016. Takega ugovora v opredelitvi do poročila namreč tožnik ni podal. Do teh listin, ki izkazujejo plačila, kot nerelevantnih za odločitev o tem, ali se razpisana finančna spodbuda dodeli, saj ne gre za razpisni pogoj, pa se toženki tako tudi ni bilo treba posebej opredeljevati. Presojo plačil mora po Javnem pozivu (točka 8. Pogoji za izplačilo nepovratne finančne spodbude) toženka opraviti v okviru ugotavljanja, ali je vlagatelj, kateremu je bila dodeljena pravica do nepovratne finančne spodbude, v roku iz Javnega poziva naložbo zaključil, saj je to pogoj za izplačilo.

16. Neutemeljeno tožnik očita tudi, da ga je toženka s kršitvijo 88. člena ZUP, ker izpodbijane odločbe ni vročila njegovi pooblaščenki, prikrajšala za pravico do izjave. Toženka sicer določbo prvega odstavka 88. člena ZUP po presoji sodišča je kršila, vendar kršitev ni vplivala ter ni mogla vplivati na odločitev v zadevi. Z ureditvijo v 88. člena ZUP je po mnenju sodišča stranki varovan rok za vložitev pravnega sredstva ali opravo kakšnega procesnega dejanja; zato je odgovor na vprašanje, ali nepravilna vročitev pomeni bistveno ali nebistveno kršitev, vezan na ugotovitev, ali je stranka zaradi nepravilne vročitve bila ali bi lahko bila prikrajšana za pravico pritožbe ali drugega pravnega sredstva ali oprave kakšnega procesnega dejanja. V obravnavanem primeru tožnik (neposredno ali po pooblaščeni odvetnici) očitno nepravilni vročitvi ni nasprotoval na način, kot omogoča zakon, torej da bi uveljavljal molk organa in vročitev odločbe pooblaščeni odvetnici ter bi nato vložil tožbo v roku, ki bi pričel teči naslednji dan po vročitvi odločbe pooblaščeni odvetnici, pač pa je pooblaščeni odvetnici odločbo (očitno) izročil, saj je ta nato pravočasno vložila tožbo (glede na datum vročitve odločbe tožniku).4 Glede na povedano tožnik v pravici do pravnega sredstva ni prikrajšan in tako ne gre za bistveno kršitev pravil postopka s strani toženke (iz tožbene vsebine pa tudi ne izhaja, da bi tožnik tožbo vložil z namenom, da bi jo sodišče zavrglo oziroma da bi menil, da bi sodišče moralo prepoznati procesno dejansko stanje po 2. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Zato so neutemeljene tudi nadaljnje tožnikove navedbe, podane v smeri, da sta mu kršeni pravici do sodnega varstva iz 23. člena Ustave in do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Tudi iz sodnih odločb Vrhovnega sodišča, na katere se tožnik sklicuje v tožbi in pripravljalnih vlogah, pa izhaja, da se v vseh primerih vprašanje pravilne uporabe procesnih določb o vročanju povezuje z vprašanjem zamude ali teka roka za vložitev pravnega sredstva, in da v nobenem primeru ne gre za presojo, da kršitev pravila o vročanju stranki s pooblaščencem pomeni absolutno bistveno kršitev pravil postopka. Tožnica tudi ob sklicevanju na 8. točko 339. člena ZPP v povezavi z drugim odstavkom 350. člena tega zakona zmotno trdi, da kršitev pravil o vročanju v vsakem primeru šteje za bistveno kršitev pravil postopka, na katero pazi sodišče po uradni dolžnosti. Po 8. točki 339. člena ZPP je namreč bistvena kršitev določb postopka vselej podana, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Tožnik pa je kljub kršitvi pravila o vročanju vložil (po pooblaščeni odvetnici) pravočasno tožbo in mu je zagotovljena njena obravnava (in s tem pravica izjavljanja)5, in konkretizirano tudi ne navaja drugače (v čem konkretno naj bi bil zaradi nepravilne vročitve prikrajšan oziroma glede česa naj bi se ne mogel izjaviti). Čeprav nepomembno za odločitev sodišče dodaja, da sicer v postopku upravnega spora po uradni dolžnosti pazi le na ničnost odločbe (drugi odstavek 37. člena ZUS-1).

17. Ker je sodišče presodilo, da so tožbene navedbe neutemeljene, ugotovilo pa tudi ni kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

18. Sodišče je odločilo na seji. Tožnik je sicer opravo glavne obravnave predlagal, vendar je sodišče brez glavne obravnave lahko odločilo na podlagi druge alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1. Tožnik je namreč v tožbi predlagal najprej, naj se ga zasliši v zvezi s podanim ugovorom, da je toženka kršila pravilo o vročanju. Ta dokaz je (bil) nepotreben, ker niti ni sporno, da je bila vročitev opravljena nepravilno; o vprašanju, kakšen pomen je imelo to za zakonitost postopka in izpodbijane odločbe, pa je sodišče v sodbi tudi presodilo (16. točka). Poleg tega je tožnik v tožbi predlagal, naj se v dokazne namene vpogleda v vse listine upravnega spisa. Za dokaze z listinami, ki jih tožnik v postopku upravnega spora ni izrecno izpostavil v smislu, da bi bile nepravilno presojene, kar bi terjalo ponovno dokazovanje, sodišče ni presodilo, da bi jih bilo potrebno ponavljati. Glede bančnih izpiskov, ki izkazujejo tožnikova plačila za predmet naložbe, se je sodišče opredelilo, da gre za nepotrebne dokaze, ki za odločitev niso relevantni (15. točka). Glede dokaznega predloga za zaslišanje prič se je sodišče že opredelilo, da gre za dokaze, ki niso pomembni za odločitev, saj so neprimerni in nepotrebni (10. do 12. točka). Glede predloženih zdravniških izvidov se je sodišče že opredelilo, da gre za nedovoljene nove dokaze, ki jih sodišče ne more upoštevati (13. točka). Glede dokaznega predloga za vpogled v pisne izjave prič se je sodišče prav tako že opredelilo, da gre za nepomembne dokaze, ker so neprimerni in nepotrebni (10. do 12. točka). Glede dokaznega predloga za vpogled v dopis tožnika dobavitelju predmetne naložbe in njegov odgovor pa se je sodišče tudi že opredelilo, da gre za nedovoljena nova dokaza (14. točka). Samo s strani tožnika neodmerjeno kopičenje vlog, navedb in dokaznih predlogov pa še ne more biti razlog za drugačno postopanje in odločitev sodišča. 19. Stroškovni zahtevek tožnika pa je sodišče zavrnilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, kadar sodišče (med drugim) tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1 Za primerjavo, kakšna (knjigovodska) listina šteje za verodostojno po Slovenskem računovodskem standardu (SRS) 21: verodostojna (knjigovodska) listina je tista, pri kontroliranju katere se pokaže, da lahko strokovna oseba, ki ni sodelovala v poslovnem dogodku, na njeni podlagi popolnoma jasno in brez dvomov spozna naravo in obseg poslovnega dogodka; za te listine velja zahteva po razumljivem, poštenem in verodostojnem izkazovanju poslovnih dogodkov, zato bi smiselno podobne zahteve morale veljati za verodostojno dokumentacijo, ki bi štela kot primerna za dokazovanje v predmetnem razpisnem postopku, npr. predračuni, dobavnice, računi, naročilnice ipd. 2 Primerjaj - sklep Vrhovnega sodišča X Ips 356/2016 z dne 16. 1. 2019 3 Npr. sodba III U 138/2011 z dne 3. 4. 2015. 4 Tako to sodišče tudi v sodbi U 679/2000 z dne 5. 10. 2000. 5 V tem smislu J. Zobec v Pravdni postopek s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba 2009, stran 294, da je z vidika kršitve 8. točke 339. člena ZPP treba upoštevati, da je temeljna pravica do informacije in da stranka pravice do izjave ne more uresničiti, če ni zagotovljeno, da bo predhodno izvedela za procesna dejanja, glede katerih se ima pravico izjaviti, in tudi za vse, o čemer se je za dosego učinkovitega sodnega varstva smiselno ali celo nujno izreči.