Jedro

Upnik lahko med postopkom delno ali v celoti umakne predlog za izvršbo, umika ni mogoče preklicati.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom s sklepom o izvršbi opr. št. VII I 390/1995 z dne 28.2.1995 dovoljeno izvršbo ustavilo za dne 5.4.1994 plačanih 17.895,00 SIT, za dne 12.4.1994 plačanih 18.728,00 SIT in za dne 12.4.1994 plačanih 19.027,00 SIT ter dolžniku naložilo v povrnitev 9.178,00 SIT nadaljnjih izvršilnih stroškov upnika.

Zoper sklep sta se v roku pritožila dolžnika. V pritožbi navajata, da je do zamude plačila najemnine prišlo zaradi objektivnih razlogov, daljšega bolniškega staleža, vendar je bila glavnica do vložitve izvršilnega predloga v tem postopku v celoti plačana. Kljub temu je upnik predlog za izvršbo vložil in le tega ni umaknil kljub opozorilom dolžnikov, da je glavnica v celoti plačana. Dolžnikoma je upnik obljubljal umik izvršilnega predloga, če plačata tudi 9.177,10 SIT obresti, kar sta dolžnika tudi plačala. Dne 26.1.2001 je upnik delno umaknil predlog za izvršbo za celotno glavnico in dne 27.2.2001 spremenil svoj zahtevek tako, da se upošteva 313. čl. ZOR. Sodišče je spremembi zahtevka nezakonito sledilo in dovolilo prepovedano obrestovanje obresti. Dolžnika vztrajata, da sodišče upošteva in sprejme upnikov umik zahtevka celotne glavnice, upošteva upnikov izračun obresti 9.177,10 SIT, kar sta dolžnika v celoti plačala in da zavrne spremembo upnikovega zahtevka z dne 27.2.2001, ker je ta sprememba nezakonita in protiustavna.

Upnik v odgovoru na pritožbo zavrača navedbe dolžnikov v pritožbi in predlaga zavrnitev pritožbe in nadaljevanje izvršbe.

Pritožba je utemeljena.

Upnik je s pismeno vlogo, katero je sodišče prve stopnje prejelo dne 31.1.2001 (gl. list. št. 24-25), delno umaknil predlog za izvršbo, in sicer za celotno višino glavnice, ter predlagal, da se izvršba nadaljuje še za zakonite zamudne obresti od zapadlosti posameznega zneska glavnice do plačila in za izvršilne stroške. S pismeno vlogo, katero je sodišče prve stopnje prejelo dne 5.3.2001 (gl. list. št. 26-27), pa je upnik svoj delni umik predloga za izvršbo, katerega je sodišče prejelo 31.1.2001, spremenil tako, da se delno plačilo dolžnika upošteva po 313. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR). Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delnemu umiku predloga za izvršbo upnika ugodilo in izvršbo utesnilo tako, da je sledilo umiku predloga, katerega je prejelo dne 5.3.2001. Pravilno opozarja pritožba, da bi moralo sodišče prve stopnje pri utesnitvi izvršbe upoštevati umik predloga za izvršbo, katerega je prejelo dne 31.1.2001, in ne spremenjenega umika, prejetega 5.3.2001. Po 1. in 2. odst. 43. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) lahko upnik med postopkom brez dolžnikove privolitve kadarkoli v celoti ali delno umakne predlog za izvršbo in sodišče v primeru umika ustavi izvršbo. Če je umik delen, sodišče izvršbo le utesni za umaknjeni del. Umika predloga za izvršbo, kar je sprejela obstoječa sodna praksa, ni mogoče preklicati, torej ga tudi ni mogoče spremeniti, zlasti ne, če je sprememba v škodo nasprotne stranke. Če tisti, ki je predlog za izvršbo umaknil, želi, da se izvršba vseeno izpelje, mora vložiti nov predlog za izvršbo za sicer pred tem umaknjeni del predloga za izvršbo (3. dst. 43. čl. ZIZ).

Sodišče prve stopnje je zagrešilo bistveno kršitev procesne določbe, konkretno 43. čl. ZIZ, ko ni ustavilo izvršbe za umaknjeni del predloga za izvršbo, katerega je prejelo dne 31.1.2001. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi dolžnika ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. čl. ZIZ). Ob novem odločanju bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati umik predloga za izvršbo, katerega je prejelo dne 31.1.2001, tistega, ki ga je prejelo dne 5.3.2001, pa le v toliko, kolikor prejšnji umik dopolnjuje, ne pa spreminja.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla. Dolžnika, ki sta s pritožbo uspela, sta sicer pritožbene stroške priglasila, nista pa jih določno opredelila in specificirala.