Jedro

Določba četrte alineje 8. člena ZBPP izrecno izključuje možnost dodelitve BPP v izvršilnih zadevah, v katerih je prosilec dolžnik; izjema velja le za primere, ko prosilec verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi. V obravnavanem primeru tožnica niti ne zatrjuje, da bi želela vložiti ugovor zoper sklep o izvršbi, zato že iz tega razloga dodelitev BPP ni mogoča.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnice (v nadaljevanju tudi prosilka) za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obsegu sestave in vložitve pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Grosupljem I 90/2015 z dne 8. 5. 2018 ter za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje.

2. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, nastopa prosilka kot dolžnica v izvršilnem postopku I 90/2015, ki se vodi na podlagi izvršilnega naslova, pravnomočne in izvršljive sodbe Okrajnega sodišča v Grosupljem P 1/2013 z dne 13. 5. 2014. Izvršilni postopek je v fazi prodaje njenih premičnin. Prva javna dražba ni bila uspešna, zato je bil objavljen razglas za opravo druge javne dražbe. Prosilka je dne 9. 2. 2018 vložila vlogo za razveljavitev druge javne dražbe ter predlog za odlog dražbe do odločitve o vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti. Predlog prosilke za razveljavitev druge javne dražbe je bil s sklepom z dne 8. 5. 2018 zavržen kot nedovoljen, predlog za odlog pa zavrnjen. Ker želi prosilka zoper omenjeni sklep vložiti pritožbo, je zaprosila za dodelitev BPP. Po mnenju toženke prosilka ni verjetno izkazala obstoja razlogov za pritožbo zoper sklep o izvršbi. Toženka se sklicuje na 11. člen do 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), predvsem pa na 4. alinejo prvega odstavka 8. člena ZBPP. Ta določa, da se BPP ne dodeli, kadar je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo, razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah zakona, ki ureja izvršbo, preprečuje izvršbo. Prosilka takšnih razlogov ni izkazala in jih niti ne zatrjuje, v fazi odredbe o prodaji pa ugovarjanje zoper sklep o izvršbi že s časovnega vidika ne pride več v poštev. Toženka je zavrnila prošnjo v skladu s četrto alinejo 8. člena ZBPP v povezavi z 2. točko drugega odstavka 37. člena ZBPP. Toženka materialnega položaja prosilke ni ugotavljala, saj objektivni pogoj pri presoji dodelitve BPP ni izpolnjen, mora pa biti izpolnjen kumulativno z dohodkovnim in materialnim pogojem.

3. Tožnica se z odločitvijo toženke ne strinja in sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi. Kot pojasnjuje v tožbi, je celoten izvršilni postopek potekal in temeljil na nepoštenem sojenju s kršitvijo njenih osnovnih, z ustavo zajamčenih pravic. Tožnici tudi ni bila omogočena pravica do obrambe. Sodišče ni upoštevalo ugovorov tožnice in se do njih tudi nikoli ni opredelilo. Meni, da gre za kršitev prvega odstavka 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter 23. člen in 29. člena Ustave RS. Tožnica je invalid, ki osebni avtomobil nujno potrebuje za svoje vsakodnevne potrebe, saj je v celoti nesposobna daljše peš hoje. Lokalni prevoz je nereden in pomanjkljiv. V kolikor bi prišlo do prodaje osebnega vozila, ne bi mogla preživeti.

4. Toženka na tožbo vsebinsko ni odgovorila, je pa sporočila, da vztraja pri svoji odločitvi in razlogih zanjo, ter poslala upravne spise.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V skladu s prvim odstavkom 24. člena ZBPP se pri presoji upravičenosti do BPP kot pogoj upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati, in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

7. V četrti alineji prvega odstavka 8. člena pa ZBPP za izvršilni postopek specialno določa, da se BPP po tem zakonu ne dodeli, kadar je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo (v obravnavanem primeru je to Zakon o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ), razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah ZIZ preprečujejo izvršbo. V kolikor dolžnik torej ne izkaže obstoja katerega od ugovornih razlogov iz 55. člena ZIZ, ne more izpolniti pogojev za dodelitev BPP. Določba četrte alineje prvega odstavka 8. člena ZBPP je torej ena izmed izjem od splošnih pravil (pogojev in meril) dodeljevanja BPP, ki se razlaga restriktivno.

8. Po ugotovitvah, ki izhajajo iz podatkov spisa, da je tožnica dolžnica v izvršilnem postopku, ki se vodi pod opr. št. I 90/2015, kar izhaja iz sklepa o izvršbi z dne 8. 4. 2015, ki temelji na izvršilnem naslovu - pravnomočni sodbi Okrajnega sodišča v Grosupljem, P 1/2013 z dne 13. 5. 2014. Izvršilni postopek je v fazi prodaje tožničinih premičnin in je bila za 20. 2. 2018 razpisana druga javna dražba, Okrajno sodišče v Grosupljem pa je s sklepom z dne 8. 5. 2018, zoper katerega želi tožnica vložiti pritožbo, predlog tožnice za razveljavitev druge javne dražbe kot nedovoljenega zavrglo, predlog za odlog pa zavrnilo. Sodišče ugotavlja, da tožnica ni navedla ugovornih razlogov na podlagi 55. člena ZIZ.

9. Sodišče ob tem ponovno poudarja, da določba četrte alineje 8. člena ZBPP izrecno izključuje možnost dodelitve BPP v izvršilnih zadevah, v katerih je prosilec dolžnik; izjema velja le za primere, ko prosilec verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi. V obravnavanem primeru tožnica niti ne zatrjuje, da bi želela vložiti ugovor zoper sklep o izvršbi, zato že iz tega razloga dodelitev BPP ni mogoča. 10. Tudi sicer pa s svojimi navedbami ne izkaže nobenega izmed ugovornih razlogov. Na presojo zakonitosti odločitve organa za BPP o zavrnitvi tožničine prošnje za priznanje BPP namreč ne morejo vlivati navedbe tožnice, da je invalidka, ki osebni avtomobil nujno potrebuje za svoje vsakodnevne potrebe in je nesposobna daljše peš hoje. Navedeni razlogi ne predstavljajo nobenega od ugovornih razlogov iz prvega odstavka 55. člena ZIZ. Toženka je zato ravnala pravilno, ko je zavrnila prošnjo za dodelitev BPP in svojo odločitev oprla na četrto alinejo prvega odstavka 8. člena ZBPP.

11. Sodišče zavrača tudi ugovore tožnice, da ji tekom izvršilnega postopka ni bila omogočena pravica do obrambe, da Okrajno sodišče v Grosupljem ni upoštevalo njenih ugovorov in se do njih tudi ni opredelilo. Gre za ugovore, ki se nanašajo na sam potek izvršilnega postopka in kršitve, ki naj bi se pri tem zgodile, in ki ji Upravno sodišče RS ne more obravnavati v postopku, ko presoja zakonitost odločbe organa za BPP.

12. Sodišče sodi, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

13. Ker v zadevi o pravno relevantnih dejstvih med strankama ni spora, je sodišče odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1.