Jedro

Če je zoper isto osebo pravnomočno odločeno, da se preda državi članici in izroči tretji državi, odloči o tem, ali se osebo preda državi članici ali izroči tretji državi, senat treh sodnikov Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.

Izrek

A. S. se izroči Kraljevini Norveški.

Obrazložitev

A. 1. Okrožno sodišče v Krškem v dopisu I Kpd 38593/2015 z dne 13. 11. 2015 navaja, da je bilo zoper A. S., roj. ..., alias A. K., roj. ..., alias S. A., roj. ..., Kurda, pravnomočno odločeno, da se izroči tretji državi (Kraljevini Norveški) in preda državi članici (Kraljevini Švedski). Navaja, da Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (v nadaljevanju ZSKZDČEU-1) v 32. členu določa, da v primeru, če je zoper isto osebo pravnomočno odločeno, da se preda državi članici in izroči tretji državi, odloči o tem, ali se preda državi članici ali izroči tretji državi, senat treh sodnikov Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Na podlagi navedenega je Okrožno sodišče v Krškem odstopilo zadevo Vrhovnemu sodišču RS kot pristojnemu organu za odločanje o tem, ali se A. S. preda Kraljevini Norveški ali Kraljevini Švedski.

B.

2. Vrhovno sodišče uvodoma ugotavlja naslednja, za odločitev ključna dejstva: a) Okrožno sodišče v Krškem je po preiskovalni sodnici A. A. s sklepom I Kpd 38593/2015 z dne 6. 11. 2015, ki je postal pravnomočen 6. 11. 2015, v kazensko-preiskovalni zadevi zoper zahtevano osebo A. S., alias A. K., alias S. A., zaradi izvedbe kazenskega postopka dveh kaznivih dejanj posilstva v sostorilstvu po točki b prvega odstavka, točki a drugega odstavka in točki a tretjega odstavka 192. člena Kazenskega zakonika Norveške v zvezi z 206. členom Kazenskega zakonika Norveške, na podlagi 529.a člena Zakona o kazenskem postopku, o prošnji Ministrstva za pravosodje in javno varnost Kraljevine Norveške št. 15/6886-ROD z dne 23. 10. 2015 odločilo, da se dovoli izročitev zahtevane osebe A. S., alias A. K., alias S. A. Kraljevini Norveški, zaradi izvedbe postopka zaradi dveh kaznivih dejanj posilstva v sostorilstvu po točki b prvega odstavka, točki a drugega odstavka in točki a tretjega odstavka 192. člena Kazenskega zakonika Norveške v zvezi z 206. členom Kazenskega zakonika Norveške. Zavrnila pa je izročitev A. S., alias A. K., alias S. A., zaradi kaznivega dejanja po prvem odstavku 31. člena v zvezi s prvim odstavkom 10. člena Zakona o cestnem prometu Norveške in zaradi kaznivega dejanja po prvem odstavku 31. člena v zvezi s prvim in drugim odstavkom 5. člena Zakona o cestnem prometu Norveške v zvezi s 23. členom, št. 4 Predpisov o cestnih znakih Norveške.

b) Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Krškem A. A. je izdala sklep I Kpd 38901/2015 z dne 5. 11. 2015, ki je postal pravnomočen 10. 11. 2015, s katerim je v kazenski zadevi zoper A. S., alias A. K., alias S. A., zaradi kaznivega dejanja tihotapljenja drog po tretjem odstavku 8. člena Zakona o tihotapljenju in hudega kaznivega dejanja tihotapljenja drog po 3. členu Kazenskega zakona o drogah Švedske sklenilo, da se po prvem odstavku 22. člena ZSKZDČEU-1 zahtevana oseba A. S., alias A. K., alias S. A. preda Kraljevini Švedski, zaradi izvedbe kazenskega postopka zaradi dveh kaznivih dejanj, in sicer kaznivega dejanja tihotapljenja drog po tretjem odstavku 8. člena Zakona o tihotapljenju in hudega kaznivega dejanja tihotapljenja drog po 3. členu Kazenskega zakona o drogah Švedske.

3. V obravnavanem primeru je torej Okrožno sodišče v Krškem izdalo dva sklepa, s katerima je pravnomočno odločilo, da se preda ista oseba, to je A. S., alias A. K., alias S. A., državi članici (Kraljevini Švedski) in izroči tretji državi (Kraljevini Norveški). Pravno podlago za izdajo sklepa o izročitvi Kraljevini Norveški predstavlja Zakon o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), za izdajo evropskega naloga za prijetje in predajo pa ZSKZDČEU-1. 4. Postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev ureja ZKP v XXXI. poglavju. Ta glede situacije obstoja večih zahtev za izročitev v drugem odstavku 533. člena določa, da se da v primeru, če zahteva izročitev iste osebe več tujih držav zaradi raznih kaznivih dejanj, prednost prošnji tiste države, katere državljan je ta oseba; če ta država ne zahteva izročitve, prošnji države, na katerem ozemlju je bilo storjeno najhujše kaznivo dejanje; če so dejanja enako huda, pa prošnji države, ki je prva zahtevala izročitev. Poleg ZKP pa postopek prijetja in predaje ureja tudi ZSKZDČEU-1. ZSKZDČEU-1 je poseben procesni zakon, ki ureja sodelovanje v kazenskih zadevah med pristojnimi organi Republike Slovenije in drugih držav članic Evropske unije. Sodelovanje v kazenskih zadevah obsega medsebojno priznavanje in izvrševanje odločb pravosodnih organov zaradi prijetja in predaje oseb, zasega in odvzema predmetov, začasnega zavarovanja zahtevkov za odvzem premoženjske koristi in odvzema premoženjske koristi, odločb sodišč, s katerimi so izrečene kazni zapora, varnostni ukrepi in drugi ukrepi, povezani z odvzemom prostosti, odločb pristojnih organov, s katerimi so izrečene denarne sankcije; odstop in prevzem kazenskega pregona; pravno pomoč v kazenskih zadevah, vključno z ustanovitvijo skupnih preiskovalnih skupin in skupnim izvajanjem preiskovalnih ukrepov; druge oblike sodelovanja v skladu s pravno ureditvijo v Evropski uniji in njenih državah članicah (1. člen ZSKZDČEU-1). Glede vprašanj, ki v tem zakonu niso posebej urejena, je določena smiselna uporaba določb Kazenskega zakonika ter zakonov, ki urejajo odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja, kazenski postopek, izvrševanje kazenskih sankcij in prekrške (drugi odstavek 2. člena ZSKZDČEU-1). ZSKZDČEU-1 je torej v odnosu do teh predpisov lex specialis, ki na smiselno uporabo ZKP napotuje le glede vprašanj, ki v ZSKZDČEU-1 niso urejena. ZSKZDČEU-1 situacijo, kateri organ je pristojen za odločanje, ko sočasno obstajata pravnomočna nalog in zahteva za izročitev zoper isto osebo, ureja v že citiranem 32. členu, zato v tem primeru ne pride v poštev uporaba določb ZKP, ampak je potrebno uporabiti ZSKZDČEU-1 kot specialnejši predpis. V obravnavanem primeru je torej za odločanje o tem, ali se osebo A. S., alias A. K., alias S. A. preda Kraljevini Švedski ali izroči Kraljevini Norveški pristojen senat treh sodnikov Vrhovnega sodišča RS. Postopek odločanja je urejen v 32. členu ZSKZDČEU-1, ki določa, da Vrhovno sodišče RS pri odločanju ustrezno upošteva vse okoliščine primera, zlasti tiste iz drugega odstavka 31. člena tega zakona in tiste, ki so določene z ustreznimi mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo. Drugi odstavek 31. člena ZSKZDČEU-1 določa, da pri odločitvi, kateri državi članici se bo zahtevana oseba predala, senat ustrezno upošteva vse okoliščine primera, še posebno težo kaznivega dejanja, kraj storitve kaznivega dejanja, datume posameznih nalogov in dejstvo, ali so odrejeni zaradi izvedbe kazenskega postopka ali zaradi izvršitve kazni.

5. Iz prilog spisa izhaja, da je Urad Sirene Norveška leta 2007 razpisal mednarodno tiralico zoper iskano osebo A. K. št. 05-092862ENE-OTIR/08 zaradi kazenskega postopka v zvezi dvema kaznivima dejanjema posilstva v sostorilstvu po točki b prvega odstavka, točki a drugega odstavka in točki a tretjega odstavka 192. člena Kazenskega zakonika Norveške v zvezi z 206. členom Kazenskega zakonika Norveške. Zagrožena kazen za obravnavano kaznivo dejanje je do 21 let. Prav tako je bil zoper osebo A. K., alias S. A. razpisan še Evropski nalog za prijetje in predajo Kraljevine Švedske. Tožilstvo v Gothenburgu je dne 17. 2. 2011 razpisalo ENPP št. B 2522-11 zaradi kazenskega postopka v zvezi s kaznivim dejanjem tihotapstva droge po kazenskem zakoniku Švedske. Najvišja zagrožena kazen zapora za navedeno kaznivo dejanje je 14 let. Glede na navedeno, ob upoštevanju teže kaznivega dejanja in ostalih povzetih okoliščin primera je po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavanem primeru treba dati prednost Kraljevini Norveški in ji z izročitvijo A. S., alias A. K., alias S. A. omogočiti uspešno izvedbo kazenskega postopka zoper njega. Vrhovno sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 31. člena ZSKZDČEU odločilo, da se A. S., alias A. K., alias S. A. izroči Kraljevini Norveški; s to odločitvijo pa Kraljevini Švedski ni odvzeta možnost, da zahteva izročitev za izvedbo kazenskega postopka od Kraljevine Norveške.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba v treh dneh od dneva vročitve sklepa. O pritožbi odloča senat petih sodnikov Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (drugi odstavek 32. člena ZSKZDČEU).