Jedro

Zaradi vsebine izvedeniškega mnenja, s katerim pritožnica ne soglaša, izvedencu plačila nagrade in stroškov ni mogoče odreči. Ker odločitev temelji na izvedeniškem mnenju, kvaliteta izvedeniškega dela ne more biti razlog, zaradi katerega bi bilo izvedencu mogoče odreči plačilo.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se izpodbijana sodba in sklep potrdita.

Obrazložitev

O pritožbi zoper sodbo

1. S sodbo je zavrnjen zahtevek za plačilo 9.348,87 EUR odškodnine in 262,87 EUR stroškov pred sodnim postopkom izvedene cenitve, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Glede pravdnih stroškov je odločeno, da jih je tožeča stranka dolžna plačati toženi stranki v višini 1.014,04 EUR.

2. Pritožuje se tožeča stranka. Sodbo izpodbija v celoti. Uveljavlja dva pritožbena razloga: zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Zatrjuje, da je izvedensko mnenje, na katerem odločitev temelji, nejasno in samo s seboj v nasprotju. Ker sodišče ni sledilo predlogu za postavitev novega izvedenca, je podana kršitev 254. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Na osnovi izdelanega izvedenskega mnenja je dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno. Sporen je že sam način izvedbe izvedenskega dela. Izvedenec ni opravil ustreznega ogleda kraja škodnega dogodka. Ni si ogledal poškodovanega vozila. Vozilo bi si moral ogledati, saj bi le tako lahko zanesljivo sklepal na obseg in intenziteto poškodb. Izvedenec je sicer zatrdil, da je kraj dogodka fotografiral, vendar je iz spisovne dokumentacije razvidno, da je bil ogled opravljen 13. 5. 2016, izvedenec pa se je skliceval na fotografije, ki jih je v spis vložila tožena stranke in so datirane s 1. 6. 2015. Kljub temu, da je bil ogled opravljen v navzočnosti tožničinega pooblaščenca, si izvedenec kraja ni podrobno ogledal. Ni jasno, zakaj izvedenec kraja ni fotografiral. Fotografije iz daljave, ki jih je posnel, so nejasne in ne vsebujejo podrobnosti. Zlasti upoštevaje dejstvo, da je izvedenec navedel, da bi se o trku v robnik, če že ne na osnovi sledov pnevmatik, ki s potekom časa izginejo, lahko prepričal tudi na podlagi poškodb robnika. Fotografije so posnete iz take razdalje, da na njih poškodbe robnika ne morejo biti vidne. Izvedenec ni upošteval pravih lastnosti vozla. Upošteval je težo vozila 2.200 kg, čeprav je iz kopije prometnega dovoljenja razvidno, da znaša masa vozila 1.541 kg. Na deseti strani izvedenskega mnenja je na podlagi mase vozila izračunan vztrajnostni moment, ki je bistven za ugotovitev nastanka in intenzitete poškodb (težje kot je vozilo, večja je njegova kinetična energija). Šele ob ustni dopolnitvi izvedenskega mnenja se je razjasnilo, kaj je izvedenec menil s svojimi navedbami glede trčenja v varovalno odbojno ograjo. Tožeča stranka vztraja, da je nemogoče, da bi vozilo trčilo v ograjo, saj bi v tem primeru nastale poškodbe bočnega in ne zgolj frontalnega dela vozila. Glede kontakta z robnikom pa pritožnica meni, da ni nujno, da bi prišlo do poškodb levega platišča. Zagotovo pa platišče ne bi bilo poškodovano, če bi prišlo do trčenja v ograjo, kot navaja izvedenec. V izvedenčevih izjavah glede poškodbe spojlerja, zapisanih na sedmi strani zapisnika, je nasprotje. Izvedenec zatrjuje bočne poškodbe pnevmatike in platišča, če bi vozilo nekaj časa peljalo po robniku, ne bi pa prišlo do kontakta s spojlerjem; to je v nasprotju s prvotno navedbo, da bi ob trku v robnik spojler moral biti poškodovan. Izvedenec je nejasen tudi pri konkretizaciji z robnikom povezanih poškodb. Upoštevaje 15 cm visok robnik je nemogoče, da pride v primeru kontakta z vozilom, ki je 21 do 23 cm visoko, do dviga vozila za 6 do 8 cm. Izvedenec ponovno trdi, da bi ob trku v robnik spojler moral biti poškodovan. Izvedenčeve ugotovitve so nerazumljive tudi v delu, ki se nanaša na trčenje v tovorno vozilo. Izvedenec po eni strani trdi, da bi v primeru trčenja morale biti poškodbe dosti večje, po drugi stani pa, da je bilo vozilo preveč poškodovano. S tem je izvedenec prišel sam s seboj v nasprotje. Ustno podano mnenje je dejanske okoliščine še zapletlo, ne pa razčistilo nejasnosti. Sicer pa je izvedenec pri ustnem podajanju mnenja sam priznal, da stvari ni zadosti razdelal, ker ni pričakoval, da bo tak problem; navedel je, da je poskušal odgovoriti pavšalno.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica graja pristop k obravnavi raziskave prometne nesreče in rezultat opravljene raziskave. Glavnina pritožbenih razlogov se nanaša na delo izvedenca cestnoprometne stroke.

5. Eden od očitkov je, da izvedenec ogleda kraja škodnega dogodka ni ustrezno opravil in da tega kraja ni fotografiral oziroma ga ni ustrezno fotografiral. Da je bil ogled izveden, ni sporno. Tožničin pooblaščenec se je ogleda udeležil; da bi obstajale kakršnekoli pomanjkljivosti v zvezi z vabljenjem na ogled, se ne zatrjuje. Izvedenec je potrdil, da si je kraj dogodka detajlno ogledal in da je bilo tudi tožničinemu pooblaščencu omogočeno, da pri tem sodeluje. Pritožnica, ki na izvedenca naslavlja očitek, da si kraja škodnega dogodka ni podrobno ogledal, ne pojasni, kaj razume s podrobnim ogledom. Ne navaja, katerih dejstev, ki bi se jih z ogledom dalo ugotoviti, izvedenec ni zaznal. Ne zatrjuje, da bi njen pooblaščenec, ki je na ogledu sodeloval, zahteval podrobnejši ogled oz. detajlni ogled, ki bi ga izvedenec odklonil. Zgolj iz dejstva, da je tožeča stranka vlogi z dne 13. 6. 2016 priložila fotografije robnika, ki naj bi bil v kontaktu s poškodovanim vozilom (fotografije A11 do A14), je mogoče predvidevati, da pritožba meri na pomanjkljiv ogled robnika.

6. Izvedenec je navedel, da sledi na robniku na ogledu niso bil ugotovljene; plastičnega dela vozila, ki naj bi bil potrditvah tožeče stranke na kraju škodnega dogodka še po izvedenčevem ogledu (dve leti in deset mesecev po škodnem dogodku), izvedenec ne omenja. Omenja ga edino tožeča stranka v vlogi z dne 13. 6. 2016 in prikazuje na fotografijah, ki jih je posnela po izdelavi izvedenskega mnenja. Ni pa pojasnjeno, za kateri del vozila gre, kje je najden - Iz fotografij A11- A14 je razvidno, da ta del leži na travnati površini. Edina podrobnost, ki jo tožeča stranka pojasnjuje, je dejstvo, da gre za plastičen del vozila, najden na kraju škodnega dogodka, skoraj tri leta po škodnem dogodku. Zaradi časovne oddaljenosti najdbe in najdbe na terenu, kjer se kosi, ni verjetno, da fotografiran plastični del pripada tožničinemu vozilu. Izvedenec je v izvedeniškem mnenju z dne 21. 5. 2016 opozoril, da bi sledi na robniku (drsne sledi barve, trenja pločevine ob robnik, lokalne deformacije robnika, zlom posameznih najbolj obremenjenih delov robnika) morale nastati, zato je bil na eventualne sledi očitno pozoren. Pritožbeni očitek nenatančnega ogleda je v nasprotju z navedbami v vlogi z dne 13. 6. 2016, kjer se pomanjkljiv ogled ne omenja, ampak se navaja, da so bile sledi (sledi na robniku in odpadel plastičen del vozila) ob ogledu na kraju samem jasno vidne. Ker v postopku pred sodiščem prve stopnje načina ogleda tožeča stranka, ki je na ogledu sodelovala, ni grajala, ampak zatrjevala najdbo sledi, ki jih je mogoče zaznati le z zelo natančnim ogledom, je očitek nenatančno izvedenega izvedenčevega ogleda očitno neutemeljen.

7. Pritožbeni očitek, da izvedenec kraja ni fotografiral oz. da ga ni ustrezno fotografiral, ni utemeljen. Fotografije kraja škodnega dogodka so v prilogi izvedeniškega mnenju z dne 21. 5. 2015 (list. št. 226). Škodni dogodek je se je zgodil 1. 8. 2013, izvedenec pa je ogled opravil in fotografije posnel v maju 2016. Izvedeniškemu mnenju je priložil tudi fotografije, ki jih je dne 1. 6. 2015 posnela tožena stranka. Ni napačno, da se izvedenec v svojem mnenju sklicuje tudi na te fotografije. Pritožnica ne zatrjuje, da te fotografije kraja škodnega dogodka ne bi ustrezno prikazovale.

8. Izvedencu ni bilo odrejeno, da si avtomobil ogleda (sklep o postavitvi izvedenca - list. št. 207 do 208). Na možnost ogleda je tožeča stranka opozorila v vlogi z dne 13. 6. 2016, vendar ogleda vozila ni zahtevala. Zahtevala je, da izvedenec poškodbe "po potrebi" ugotavlja z ogledom vozila. Očitno je tudi tožeča stranka - enako kot izvedenec - presodila, da so poškodbe vozila ugotovljive iz številnih fotografij, ki sta jih predložili pravdni stranki.

9. Trditev, da je tudi teža (masa) vozila tista, ki bi lahko vplivala na rezultat raziskave, je pritožbena novota. Šele v pritožbi se tožeča stranka sklicuje na vztrajnostni moment, ki naj bi bil bistven za ugotovitev nastanka in intenzitete poškodb. Na naroku je tožeča stranka opozorila, da je izvedenec navedel težo v nesreči udeleženega vozila 2.200 kg, iz spisovnih podatkov pa je razvidna teža vozila 1.541 kg. S tem je utemeljevala izvedenčevo nesposobnost za raziskavo obravnavane nesreče in zahtevo za postavitev novega izvedenca, ni pa mase vozila povezovala z rezultatom raziskave. Če bi to storila, bi bila izvedencu naložena tudi naloga, da se opredeli do vpliva teže vozila na poškodbe vozila oz. rezultat raziskave.

10. Nobenega dvoma ni, da trčenja ali drsenja po ograji tožeča stranka ne zatrjuje. Izvedenec je kontakt z ograjo omenjal kot zelo verjetno (ne pa nujno) posledico predhodnega kontakta z robnikom pri veliki hitrosti. Tudi izvedenec je mnenja - enako kot se navaja v pritožbi - da poškodb bočnega dela vozila ni, torej sledov kontakta z ograjo ni. Na verjetno poškodbo platišča je izvedenec opozoril v zvezi z drsenjem gume ob robniku, posledično prebitjem gume, odtrganjem kolesa in ne ob stiku z obcestno ograjo, kot nepravilno izpostavlja pritožba (šesta stran izvedeniškega mnenja z dne 21. 5. 2016). Nasprotja med izvedenčevimi izjavami, zapisanimi na sedmi strani prepisa zvočnega zapisa naroka, ni. Podano je mnenje, da bi bil ob trku v robnik spojler poškodovan, poškodbe pa kažejo, da so bili na sprednji strani vsi deli iztrgani iz osnovnega ležišča. Da do kontakta spojlerja z robnikom ne bi prišlo, je izvedenec pojasnil za primer drsenja pnevmatike in platišča ob robniku.

11. Vprašanje, zakaj bi se vozilo, ki je visoko od 21 do 23 cm, dvignilo za 6 do 8 cm, če bi zapeljalo na 15 cm visok robnik, bi tožeča stranka lahko razčistila pri ustnem podajanju mnenja, pa tega ni storila. Gre za okoliščino, o kateri se je izvedenec izjasnjeval v zvezi s preigravanjem možnih scenarijev pri kontaktu vozila z robnikom.

12. Bistvena je izvedenčeva ugotovitev poškodb na frontalnem delu vozila (iztrganje delov), ki niti pri kontaktu z robnikom niti pri kontaktu s tovornim vozilom, ki ju opisuje tožnica, niso mogle nastati. S pomočjo skice C 7 je izvedenec plastično prikazal, kateri deli vozila bi bili poškodovani ob kontaktu z robnikom in kateri deli ob trčenju v kolo tovornega vozila. V nobenem od navedenih situacij, ki ju zatrjuje tožnica, ne bi bil poškodovan frontalni del, ki je najmočneje poškodovan v sredini in kjer so deli iztrgani; v primeru trčenja v tovorno vozilo bi bili vtisnjeni. To so bistvene ugotovite, ki pa jih pritožba zanemari. Izpostavlja in išče nasprotja med izvedenčevimi odgovori na vprašanja o hipotetičnem poteku dogodka, ki ga ugotovljene poškodbe ne potrjujejo.

13. Laično je razpravljanje, ali bi bile poškodbe na vozilu večje ali manjše, če bi se dogodek odvil, kot ga opisuje tožeča stranka. Poškodbe bi bile drugačne - drugače locirane, druge vrste, kar je izvedenec razumljivo in jasno prikazal. Zaključek prvostopenjskega sodišča, da jakost, vrsta in lokacija poškodb avtomobila ne ustreza posledicam, ki bi nastale v prometni nesreči, kakršno zatrjuje tožeča stranka, je torej pravilen. To pomeni, da zatrjevana škoda ni mogla nastati. Riziko, glede katerega je bila sklenjena zavarovalna pogodba, ni izkazan; torej zavarovalni primer ni nastal. Zahtevek za plačilo zavarovalnine je utemeljeno zavrnjen (353. čl. ZPP).

14. Ker je nesreča raziskana, potrebe po postavitvi novega izvedenca ni. Pravno odločilna dejstva so razčiščena; nasprotja med ugotovljenimi dejstvi ali nejasnosti ni. Ker je postavitev novega izvedenca predvidena le za primer nasprotja v podanem mnenju ali pomanjkljivosti podanega mnenja, ki jih s postavljenim izvedencem ni mogoče razčistiti, je predlog za postavitev novega izvedenca utemeljeno zavrnjen (tretji odstavek 254. čl. ZPP).

15. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. ZPP pritožba zavrnjena. Zavrnitev pritožbe vsebuje tudi zavrnitev priglašenih stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. čl. v zvezi s prvim odstavkom 154. čl. ZPP).

O pritožbi zoper sklep

16. S sklepom so sodnemu izvedencu za raziskave prometnih nezgod odmerjeni stroški ustnega podajanja izvedeniškega mnenja na dne 17. 1. 2017 izvedenem naroku v višini 156,00 EUR.

17. Pritožuje se tožeča stranka. Uveljavlja dva pritožbena razloga: zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter zmotno uporabo materialnega prava. Predlaga spremembo sklepa tako, da nagrada izvedencu ne pripada. Meni, da izvedenec svojega dela ni opravil vestno in v skladu s pravili znanosti in stroke. To kaže ustno podano mnenje, razvidno iz zapisnika naroka 17. 1. 2017. Iz tretje strani zapiska je razvidno, da je na vprašanje o trku v ograjo odgovoril; "Ja to je mogoče malo sporno." Iz četrte strani zapisnika je razvidno, da je na vprašanje glede višine robnika odgovoril: "13 do 15 cm, odvisno kje meriš. Tu nekje." Na štirinajsti strani zapisnika je zapis izvedenčeve izjave, da se vozilo, ko zapelje na robnik, dvigne za 6, 7, 8 cm in s tem tudi spojler in vse ostalo ter nima v kaj trčiti. Ta navedba je diametralno nasprotna navedbi iz četrte strani zapisnika. Enako zmedena je izjava, zapisana na enajsti strani zapisnika. Ko je izpovedoval o poškodbah desne strani, je na sodničin pomislek odgovoril, da je to lapsus. Glede poškodb je na sodničino vprašanje odgovoril: "... sredinskega frontalnega bi moralo tam pisati točno". Takšnega beganja ne moremo šteti za vestno, redno delo, ki je v skladu s pravili znanosti in stroke. Na 13. strani zapisnika je izvedenčeva izjava, da bi stvari bistveno bolj razdelal, če bi vedel, da bo to tak problem in da je skušal pavšalno odgovoriti. Nerazumljiva je izvedenčeva izjava na sedemnajsti strani zapisnika, da so pnevmatike tovornih vozil vsaj dvakrat ali trikrat debelejše od pnevmatik osebnega vozila. Brez razumske logike je trditev, da bi moralo biti vozilo, ki trči v táko pnevmatiko, bolj poškodovano in na drugi strani, da je vozilo preveč poškodovano. Sporna pa je tudi izvedenčeva izvedba ogleda. Ogled je bil opravljen 13. 5. 2016, izvedenskemu mnenju pa so priložene fotografije tožene stranke, posnete pred tem. Kraj dogodka je bil ogledovan iz razdalje 50 m, izvedenec pa je povedal, da je šel potem kraj tudi detajlno pogledat in da bi morali udeleženci ogleda počakati. Nerazumljivo je, da izvedenec ni opravil ogleda poškodovanega vozila. Upošteval je nepravilne karakteristike vozila. Nagrado je mogoče priznati zgolj izvedencu, ki svoje delo opravi redno in vestno ter v skladu s pravili znanosti in stroke. Ustno podano mnenje ni táko, zato izvedenec ni upravičen do nagrade in povračila stroškov.

18. Pritožba ni utemeljena.

19. Rezultate raziskave je izvedenec podal v izvedenskem mnenju z dne 21. 5. 2016. Na pripombe obeh strank je odgovoril v dopolnilnem mnenju z dne 18. 8. 2016. Ker tožeče stranke obravnava njenih pripomb na izvedeniško mnenje ni zadovoljila, je izvedenec svoje mnenje podajal tudi ustno - na naroku 17. 1. 2017. Upoštevajoč dejstvo, da policijski ogled kraja dogodka ni bil opravljen in položaj v nesreči udeleženih vozil po nesreči ni bil dokumentiran, je bila obravnava možnih scenarijev nenadnega zavijanja v levo in njegovih posledic zahtevno delo. Izvedenec je skušal odgovoriti prav na vsa vprašanja. Tudi na hipotetična vprašanja, ki so se nanašala na razplet dogodkov, kakršnega ugotovljene poškodbe ne potrjujejo. Izvedenec je izpolnil naloge, ki so mu bile poverjene s sklepom o postavitvi izvedenca z dne 1. 3. 2016, zato je upravičen do nagrade za to delo in do povrnitve stroškov.

20. Dejstvo, da na izvedeniškem mnenju - tudi na ustno podanem mnenju - temelji odločitev, kaže, da kvaliteta izvedeniškega dela ne more biti razlog, zaradi katerega bi bilo izvedencu mogoče odreči plačilo. Zaradi rezultata, s katerim pritožnica ne soglaša, izvedencu plačila nagrade in stroškov ni mogoče odreči (249. čl. ZPP).

21. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 2. točke 365. čl. ZPP pritožba zavrnjena.