Jedro

Pri tožnici še ni prišlo do popolne izgube delazmožnosti, zato je utemeljeno zavrnjen tožbeni zahtevek na njeno razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 19. 8. 2016 in št. ... z dne 11. 4. 2016 ter da se tožnico razvrsti v I. kategorijo invalidnosti in se ji prizna pravica do invalidske pokojnine.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da ima hude zdravstvene težave, kot so razvidne iz medicinske dokumentacije v spisu. Zdravstvene težave se le še poslabšujejo, kljub temu, da se vsa leta aktivno, po navodilih lečečih zdravnikov, zdravi. Kot to ugotavljata tudi sodna izvedenca se je tožnici poslabšala naglušnost, poslabšale so se težave s hrbtenico, vztraja tudi kronična ledvena bolečnost ter bolečina v desni nogi in bolečina v rokah, predvsem v desnem zapestju. Izvedenca ugotavljata tudi izrazit tremor desne roke. Tako stanje pa nakazuje delovno razbremenitev oziroma invalidsko upokojitev. Zaradi zdravstvenih težav namreč ni zmožna za nobeno pridobitno delo. Zaradi bolečin sploh ne more sedeti. Lahko le leži ali stoji. Tožnica se sklicuje na izvid ortopeda z dne 25. 11. 2015 in na novejši izvid z dne 31. 5. 2017, kjer je zapisano, da je pareza stopala dokončna. Tudi psihiater v izvidu z dne 4. 10. 2017 predlaga oceno pred invalidsko komisijo. Če bi bila napotena na pridobitno delo, nikakor ne bi opravila zdravstvenega pregleda. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da se jo razvrsti v I. kategorijo invalidnosti in da se ji prizna pravica do invalidske pokojnine.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)1 pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 19. 8. 2016, s katero je bila zavrnjena tožničina pritožba, vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 11. 4. 2016. Z omenjeno odločbo je bilo odločeno, da se tožnici, delovnemu invalidu III. kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni, prizna pravica do premestitve na drugo delovno mesto, kjer bo opravljala delo s sledečimi omejitvami: kjer hrup ne presega 60 decibelov, kjer ne bo potrebna komunikacija s strankami direktno ali preko telefona, fizično lahko delo, izmenoma stoje in sede, brez dvigovanja bremen nad 8 kg, s polnim delovnim časom, od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe, to je od 1. 4. 2016 dalje.

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in pa iz listinske dokumentacije v spisu izhaja, da je tožnica zaradi bolezni delovni invalid III. kategorije invalidnosti od 5. 9. 2013 dalje in ji je bila z odločbo št. ... z dne 5. 11. 2013 priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto s fizičnimi razbremenitvami, s tem da delo opravlja s polnim delovnim časom. Predlog za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja pa je bil vložen 6. 1. 2016. 7. Za odločitev v zadevi je bistvena ugotovitev, ali je pri tožnici prišlo do takega poslabšanja zdravstvenega stanja, zaradi katerega bi bila potrebna razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in posledično priznanje pravice do invalidske pokojnine. Skladno s 1. alinejo drugega odstavka 63. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-2)2 se v I. kategorijo invalidnosti razvrsti zavarovanec, če ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti.

8. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje razčiščevalo s pridobitvijo izvedenskega mnenja Komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri fakulteti A. v B. V senatu omenjene komisije sta sodelovala specialist medicine dela, prometa in športa in specialistka psihiatrinja. Proučila sta medicinsko dokumentacijo v spisu ter opravila tudi osebni pregled. Izvedenca ugotavljata, da so se poleg naglušnosti dodatno poslabšale težave s hrbtenico. Tožnica je bila operirana, vztraja pa kronična ledvena bolečnost in bolečina v desni nogi ter bolečine v rokah, predvsem v desnem zapestju. V ospredju je tudi izrazito psihogena somatizacija, ki se kaže tudi v izrazitem tremorju desne roke. Potrebna je nadaljnja terapevtska obdelava predvsem glede opredelitve stanja po operaciji HD in tremorja (psihogeni tremor, ki onemogoča delo v kuhinji). Sodišče je na naroku zaslišalo tudi sodnega izvedenca specialista medicine dela, prometa in športa, ki je dodatno obrazložil izvedensko mnenje.

9. Tožena stranka je sicer v predsodnem postopku ugotovila določeno poslabšanje zdravstvenega stanja, zaradi katerega je tožnici tudi priznala dodatne fizične razbremenitve pri delu. Ni pa ugotovila razlogov za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, torej da bi prišlo pri tožnici do popolne izgube delazmožnosti. Tudi oba izvedenca omenjenega stanja zaenkrat ne ugotavljata, temveč predlagata zgolj dodatno zdravljenje, kajti šele po končanem zdravljenju bo možno oceniti, ali je pri tožnici prišlo do popolne izgube delazmožnosti. Izvedenca sta posebej izpostavila stanje po operaciji HD in pa psihogeno somatizacijo, zaradi katere je potrebna ustrezna psihoterapevtska obravnava. Nedvomno se pri tožnici zdravstveno stanje še dodatno poslabšuje, kar nenazadnje izhaja iz medicinske dokumentacije v spisu oziroma iz prepričljivih ugotovitev sodnih izvedencev. Tudi iz medicinske dokumentacije ne izhaja ugotovitev, da bi bila tožnica popolnoma nezmožna za pridobitno delo. Tako ortoped v izvidu z dne 25. 11. 2015 meni, da tožnica ni sposobna za opravljanje težjih fizičnih opravil, kar ji je nenazadnje priznano z izpodbijano odločbo tožene stranke. Ne ugotavlja pa popolne nezmožnosti za delo, enako tudi ne psihiater, ki predvsem svetuje izogibanje stresnim situacijam.

10. Pritožbeno sodišče pri tem poudarja, da je sodišče prve stopnje presojalo stanje, kakršno je obstajalo v času do izdaje dokončne odločbe tožene stranke, torej do 11. 4. 2016. Morebitno kasnejše še dodatno poslabšanje zdravstvenega stanja pa je lahko predmet novega postopka pri toženi stranki. Tako tudi novejša izvida, ki ju je predložila tožnica k pritožbi (ortopedski izvid z dne 31. 5. 2017 in pa izvid psihiatra z dne 4. 10. 2017 pomenita novoto). Omenjena izvida izkazujeta sedanje tožničino zdravstveno stanje in lahko vplivata le na odločitev tožene stranke v morebitnem novem upravnem postopku.

11. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 96/12 s spremembami.