Jedro

Ni mogoče slediti stališču pritožbe, da bi bil pogoj ogrožanja izpolnjen šele, v kolikor bi se katera od ogrožajočih situacij uresničila. Grožnja varovanih dobrin obstaja in je resna ter izhaja iz konkretnih dejanj nasprotnega udeleženca, ki predstavljajo nevarnost zanj in za okolico.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se nasprotnega udeleženca B.B., roj. ....., zadrži na oddelku za psihiatrijo pod posebnim nadzorom UKC Maribor, brez privolitve v nujnih primerih za čas dveh mesecev od izdaje sklepa, to je do 27. 2. 2019. 2. Zoper takšno odločitev se pritožuje pooblaščenka nasprotnega udeleženca iz pritožbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Meni, da niso izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 39. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr) za zadržanje nasprotnega udeleženca na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice. Pritožba graja ugotovitev izvedenke psihiatrične stroke v izvedeniškem mnenju, da naj bi pod vplivom blodnjave simptomatike ogrožal svoje življenje, saj se zapis o misli na samomor pojavlja v starejši medicinski dokumentaciji in ni povezan z aktualno psihološko sliko nasprotnega udeleženca, ki je bil pridržan na zdravljenju zaradi akutne in predhodne psihotične motnje in škodljivega uživanja alkohola in kanabinoidov. Ogrožanje, ki se presoja, pa predstavlja metanje kozarcev, dajanje jedilnega pribora v peč in pritožnikov nemir. Pritožnik je bil med zaslišanjem do misli na samomor popolnoma distanciran, oče tožnika je v pisni izjavi potrdil, da s samomorom ni grozil. Zato je zaključek izvedenke, da je pritožnik suicidalno ogrožen, brez ustrezne dokazne podlage. Nadalje graja ugotovitev izvedenke, da pod vplivom blodnjave simptomatike seksualne vsebine lahko v stanju psihotične stiske resno ogrozi življenje mame, v kolikor ta duševna motnja ne bo bolnišnično zdravljena. Dokazni postopek ni potrdil škodljivega ravnanja napram mami pritožnika, pritožnikov oče je celo zapisal, da nasprotni udeleženec do njiju z ženo ni bil verbalno in fizično agresiven. Ogrožanje, ki se ga s hospitalizacijo proti volji pritožnika preprečuje, bi moralo biti resno in dejansko, v resnici pa ne obstoji, posebej ne v hudi obliki, ki se zahteva za tako drastičen poseg v ustavno varovano pravico do osebne svobode. Zaradi navedenega ni mogoče z gotovostjo zaključiti, da je pri nasprotnem udeležencu izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Nasprotni udeleženec graja tudi ugotovitev, da naj bi imel zaradi duševne motnje hudo moteno presojo realnosti ter da ni sposoben obvladati svojega ravnanja. V kolikor bi sodišče iz metanja kozarcev in okraskov lahko naredilo takšne zaključek bi moralo upoštevati, da se nasprotni udeleženec ni sam spravil v stanje, ki je privedlo do hospitalizacije, saj ni samovoljno opustil zdravil, ker mu jih je odvzel oče. 3. Nasprotni udeleženec v laični pritožbi navaja, da v kolikor bi imel zdravila, kot so mu bila predpisana, se to ne bi zgodilo. Tako pa je oče rekel, da zdravil ne potrebuje, ker je govoril, da je to droga, zato da je takšen in mu jih je vrgel vstran. S staršema se dobro razume, res je, da se z bratom ne razumeta, ker ga ponižuje, ker je mlajši in hoče imeti vpliv nad njim in nad starši. Ko pa svoje doseže so vsi najslabši in zopet sodeluje samo z mamo, ker mu daje potuho. To lahko potrdi tudi sestra. Tudi v sklepu je napisano, da je nehal kaditi marihuano, ter piti alkohol. Hotel je imeti samo mir in se osredotočiti na življenje, ki ga je načrtoval s punco in si ustvariti družino. Glede razgrajanja po hiši in poškodovanja stvari pa je krivo razočaranje, ki se je stopnjevalo že leta.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. V skladu z 30. členom ZDZdr1 in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) v zvezi s 366. in 350. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), je sodišče druge stopnje preizkusilo pritožbo v mejah pritožbenih razlogov, uradni preizkus pa je opravilo s prilagojeno uporabo teh določil vrsti in naravi nepravdnega postopka.

6. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep v postopku zdravljenja brez privolitve v nujnih primerih izdalo na podlagi 65. člena v povezavi z 48. členom ZDZdr. Pravno relevantna dejstva, ki jih je ugotovilo sodišče na podlagi izvedenih dokazov, tudi po mnenju sodišča druge stopnje utemeljujejo zaključek, da so izpolnjeni vsi pogoji za zadržanje nasprotnega udeleženca za čas dveh mesecev na oddelku pod posebnim nadzorom, ki jih predpisuje prvi odstavek 39. člena ZDZdr.

7. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je nasprotni udeleženec doma postal nepredvidljiv agresiven in nekritičen do dogajanja. Pred hišo je metal kozarce in okraske, v kurilnici namesto drv kuril žeblje in železo ter prižigal sveče v sobi in kurilnici. Ob sprejemu je iznašal obširne blodnje o črni magiji, ki naj bi jo izvajala starša. V postopku angažirana izvedenka V.F.Ž., strokovnjakinja s področja psihiatrije, je izvedeniško mnenje podala na podlagi pregleda medicinske dokumentacije ter po pogovoru z nasprotnim udeležencem. Izvedenka ugotavlja, da je pri nasprotnem udeležencu, pod vplivom blodnjave simptomatike, stik z realnostjo hudo moten ter, da ni sposoben obvladovati svojega ravnanja. Izvedenka zaključuje, da je izrečen ukrep utemeljen, ker nasprotni udeleženec zaradi akutne in prehodne psihotične motnje, ob sočasnem uživanju prepovedanih substanc pod vplivom blodnjave simptomatike ogroža svoje življenje in pod vplivom blodnjave simptomatike seksualne vsebine v stanju psihotične stiske, lahko resno ogrozi življenje mame, v kolikor te duševne motnje ne bi zdravili v enoti pod posebnim nadzorom s pomočjo antipsihotičnih zdravil in pogovorov. Ker je do svojega psihopatološkega doživljanja nekritičen in odklonilen do kakršnegakoli zdravljenja (blodnja simptomatika zanj predstavlja problem, ki ga je potrebno rešiti in ne bolezenskega stanja), ni možen drug način obravnave, saj potrebuje 24-urni nadzor z uvedbo ustrezne medikamentozne terapije. Sočasno s tabletami uživa tudi alkohol in kanabinoide, kar še dodatno slabo vpliva na potek bolezni. To še povečuje nujno potrebno zdravljenje na varovanem oddelku psihiatrične bolnišnice, kjer ne bo imel dostopa do prepovedanih substanc. Pod kontrolo rednega jemanja antipsihotične terapije bo dosegel uvid v bolezensko stanje in potrebo po jemanju zdravil. 8. Ugotovitve in zaključke izvedenke je sodišče prve stopnje ustrezno dokazno ocenilo ter jih kritično povzelo. V nadaljevanju je obrazložilo obstoj okoliščin, ki po določbi 39. člena ZDZdr utemeljujejo odločitev za zadržanje pod posebnim nadzorom. Na podano izvedeniško mnenje ni bilo nobenih pripomb, niti zahtev po dopolnitvi. V njem ni najti nasprotja ali pomanjkljivosti, zato je sodišče utemeljeno sledilo zaključkom izvedenke. Izvedenka je v svojih zaključkih upoštevala, da je nasprotni udeleženec misli o samomoru izražal v preteklosti in zaključki o ogrožanju življenja nasprotnega udeleženca ne temeljijo izključno na suicidalni ogroženosti, kot to želi prikazati pritožba. Sodišče je nadalje dokazno ocenilo tudi izpovedbo nasprotnega udeleženca ter pisno izjavo očeta in nato sprejelo skupno dokazno oceno. Ugotovljene konkretne okoliščine: slabšanje psihičnega stanja kljub prejemanju antipsihotične terapije z zdravljenjem pri psihiatru, sočasno uživanje alkohola in kanabinoidov, nekritičnost v bolezensko stanje in potrebo po jemanju zdravil, paranoidna naravnanost in verbalna agresivnost do svoje matere, ker misli, da ga želi mama seksualno izkoristiti ter da želi slabo njegovemu očetu, blodnjavost ponoči, ko sliši glasove, razbijanje kozarcev, ki mu jih je dala gospa, ki dela v gostilni, ker je rekla, da je čarovnica in je zato vrgel tudi pepelnik, zaključek sodišča v celoti utemeljujejo. Zato pritožbena graja zaključka sodišča prve stopnje, da nasprotni udeleženec hudo ogroža svoje življenje in hudo ogroža življenje drugih, ne more biti uspešna. Ni namreč mogoče slediti stališču pritožbe, da bi bil pogoj ogrožanja izpolnjen šele, v kolikor bi se katera od ogrožajočih situacij uresničila. Grožnja varovanih dobrin obstaja in je resna ter izhaja iz konkretnih dejanj nasprotnega udeleženca, ki predstavljajo nevarnost zanj in za okolico.

9. Zaradi akutne in prehodne oblike bolezni nasprotnega udeleženca je ukrep ustrezno časovno omejen na dobo dveh mesecev, ker je potrebno opraviti diagnostiko, uvesti postopoma antipsihotična zdravila, da bo dosežen bolezenski uvid in zadovoljivo funkcioniranje v domačem okolju. Z omejitvijo izrečenega ukrepa na dva meseca to je do 27. 2. 2019, so ustavno zagotovljene pravice nasprotnega udeleženca omejene v najmanjši možni meri. S tem je ukrep tudi sorazmeren, ker je nujen, da se zavaruje druga ustavno zavarovana dobrina to je življenje nasprotnega udeleženca in prepreči ogrožanje drugih oseb.

10. Ker pritožbeni razlogi niso podani, prav tako tudi ne tisti, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 30. člena ZDZdr in 37. členom ZNP).

11. O pritožbenih stroških pooblaščenke nasprotnega udeleženca bo odločilo sodišče prve stopnje skupaj z ostalimi stroški postopka.

1 Zakon o duševnem zdravju (Ur. l. RS, št. 77/2008 in nadaljnje spremembe) - v nadaljevanju ZDZdr.