Jedro

Zaslišanje oškodovanca kot priče v postopku posameznega preiskovalnega dejanja ne pomeni uveljavljanja sodnega varstva pravic oškodovanca. Postopek posameznega preiskovalnega dejanja z vidika oškodovanca ni postopek sodnega uveljavljanja kakšne njegove pravice ali pravne koristi v smislu 1. člena ZBPP. Glede na navedeno stranki z interesom kot oškodovancu v postopku posameznih preiskovalnih dejanj pravica do BPP ne gre.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Okrožnega sodišča v Celju številka Bpp 355/2022 z dne 25. 4. 2022 se odpravi in se vrne toženi stranki v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 385,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je ugodila prošnji za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) prosilca A. A. ter mu odobrila redno BPP v postopku preiskave Okrožnega sodišča v Celju I Kpr 37022/2022, v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v postopku preiskave pred sodiščem na prvi stopnji od 15. 3. 2022 dalje. Za izvajanje je določila odvetnika B. B. iz Slovenske Bistrice.

2. Pojasnila je, da je prosilec oškodovanec v zadevi I Kpr 37022/2021. V navedenem postopku je prosilec udeležen kot oškodovanec in je predložil k prošnji vabilo priči. Za dodelitev BPP je zaprosil v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem prve stopnje. Ugotovljeno je bilo, da prosilec izpolnjuje materialne pogoje za dodelitev BPP. Ker pa je prosilec v zadevi oškodovanec zaradi kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena Kazenskega zakonika, je tožena stranka ocenila, da bi bilo smiselno, da se prosilec postopka preiskave udeležuje s strokovno pomočjo odvetnika. Zadeva je, zaradi svoje narave, nedvomno občutljiva in pomembna za osebni in socialno ekonomski položaj prosilca. Slednjemu so bile z domnevno storjenim kaznivim dejanjem kršene ustavno varovane pravice, lahko pa mu je nastala tudi pravno priznana škoda, ki jo ima pravico uveljaviti v kazenskem postopku. Pomembno je, da prosilec s svojo udeležbo v kazenskem postopku prispeva k ugotavljanju vseh relevantnih okoliščin (domneve) storitve kaznivega dejanja. Tako je izpolnjen tudi objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči v skladu z 24. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).

3. Tožeča stranka v tožbi zahteva, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zahtevek prosilca zavrne kot neutemeljen, podrejeno vrne v ponovni postopek. Odločitev organa za BPP ni pravilna in ne zasleduje namena ZBPP (1. in 7. člena ZBPP). Opozarja, da gre oškodovancu v kazenskem postopku lahko BPP, če izpolnjuje pogoje, vendar šele potem, ko se kazenski postopek zoper osumljenca pravno - formalno začne, ne pa že pred tem. Vrhovno sodišče RS je zavzelo pravno stališče, da se kazenski postopek po prvem odstavku 19. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) uvede na zahtevo upravičenega tožilca, torej je v svojem začetku vezan na zahtevo upravičenega tožilca, po podatkih spisa pa izhaja, da je postopek še vedno v fazi oprave kazenskih preiskovalnih dejanj in se torej kazenski postopek pravno - formalno še ni začel. 4. Opozarja, da sodelovanje sodišča v posameznih preiskovalnih dejanjih še ne pomeni sodnega postopka ter da ni mogoče enačiti položaja oškodovanca s položajem obdolženca v postopku kazensko preiskovalnih dejanj, z ugotovitvijo, če konkretna zadeva predstavlja kazensko zadevo za obdolženca, jo predstavlja tudi za oškodovanca, ki ima zato pravico do poštenega sojenja, če se uveljavlja civilnopravni zahtevek, pravico do učinkovitega pravnega sredstva, kar vključuje tudi dodelitev pravne pomoči osebam, ki nimajo zadosti sredstev, če je to potrebno za učinkovito zagotovitev dostopa do sodnega varstva. Dodaja, da oškodovancu ni mogoče priznati pravice tudi na podlagi 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP). Ker je prosilec zaprosil za BPP za postopek, ki ni sodni postopek v smislu definicije kazenskega postopka (sodnega) po določbi prvega odstavka 19. člena ZKP, prav tako pa tudi ne gre za postopek izvensodnega poravnavanja sporov pred organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov, njegova prošnja v tej fazi postopka ni upravičena.

5. Tožena stranka je sodišču posredovala upravni spis, odgovora na tožbo pa ni podala, prav tako tudi odgovora na tožbo ni podala stranka z interesom A. A. 6. Sodišče je v zadevi opravilo narok za glavno obravnavo, ki se ga je udeležila le tožeča stranka, ki je vztrajala pri podanih navedbah.

7. Sodišče je v dokaznem postopku v dokazne namene vpogledalo in prebralo upravni spis ter priložene listine tožeče stranke, od tega listine A1 in A3 kot stališče sodne prakse.

**K I. točki izreka:**

8. Tožba je utemeljena.

9. V obravnavani zadevi med strankami ni sporno, da je stranka z interesom kot oškodovanec vložil prošnjo za dodelitev BPP v postopku oprave posameznih preiskovalnih dejanj. Ne gre torej za vprašanje upravičenja do BPP zaradi varstva premoženjskopravnih interesov v adhezijskem postopku. Oškodovanec tudi nima položaja zasebnega tožilca v zvezi s kaznivim dejanjem zoper čast in dobro ime.

10. Prvi odstavek 1. člena ZBPP določa, da je namen BPP po tem zakonu uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživetje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Po drugem odstavku istega člena se za sodno varstvo po tem zakonu poleg varstva pravic, obveznosti in pravnih razmerij ter varstva pred obtožbami v kazenskih zadevah pred za to ustanovljenimi sodišči štejejo tudi vse oblike izvensodnega poravnavanja sporov, določenih z zakonom. Podrobneje v prvem odstavku 7. člena ZBPP določa, da se BPP po tem zakonu lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije in pred vsemi organi, institucijami in osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov (v nadaljnjem besedilu sodni postopki), ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. V primerih iz drugega odstavka 7. člena ZBPP se BPP dodeli tudi za postopke pred mednarodnimi sodišči ali arbitražami.

11. Namen BPP po ZBPP je upravičencem omogočiti dejanski dostop do sodišč in omogočiti, da socialni položaj posameznika ne bo predstavljal nepremostljive ovire za sodno varstvo posameznikovih pravic.

12. Glede upravičenosti do dodelitve BPP oškodovanca v kazenskem postopku je v nedavni sodbi Vrhovno sodišče RS1 poudarilo, da oškodovanec v kazenskem postopku (če ni niti subsidiarni niti zasebni tožilec) ni stranka. Opozarja, da je sicer Ustavno sodišče z odločbo Up-320/14, U-I-5/17 z dne 14. 9. 2017, sledilo sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) in odločilo, da morajo biti oškodovancu s pravnim redom zagotovljena temeljna procesna jamstva, ki mu omogočajo uveljavljanje civilnih zahtevkov, izvirajočih iz kaznivega dejanja. Položaj oškodovanca se torej približuje položaju stranke v kazenskem postopku, v katerem lahko varuje svoje premoženjske in nepremoženjske pravice (kar lahko vključuje tudi osebnostne pravice), nima pa oškodovanec pravice do "zasebnega povračila" ali do pravnega sredstva actio popularis. Opozarja, da sta položaja obdolženca in oškodovanca v kazenskem postopku različna in to v vseh fazah kazenskega postopka.

13. Nadalje je Vrhovno sodišče poudarilo, da je sodni postopek v smislu 7. člena ZBPP lahko le postopek, v katerem se pred sodiščem odloča o (sporni) pravici, dolžnosti ali obtožbi. Pojem "sodnega postopka" namreč ni mogoče razlagati ločeno od vprašanja, kdo je udeleženec spornega razmerja, ki je predmet odločanja (četrti odstavek 1. člena ZBPP). Za vprašanje, ali prosilcu kot oškodovancu gre BPP po določbah ZBPP, ni bistveno, ali se zadeva šteje za kazensko ali ne in ali je obdolženec upravičen do BPP, temveč, ali gre v postopku posameznih preiskovalnih dejanj za uveljavljanje sodnega varstva kakšne od pravic, ki jih oškodovanci imajo. To je namreč namen BPP, saj ZBPP ne ureja celotnega položaja oškodovancev kaznivih dejanj. To pomeni, da je pravica do BPP odvisna od vprašanja, ali gre pri posameznem preiskovalnem dejanju za uresničevanje pravice oškodovanca do sodnega varstva iz 23. člena Ustave.

14. Procesne pravice, ki jih oškodovancu daje ZKP seveda varujejo njegov specifičen položaj udeleženca tega postopka, niso pa same po sebi podlaga za stališče, da imajo oškodovanci v postopku posameznega preiskovalnega dejanja pravico do BPP. Ustavno sodišče je v odločbi Up-417/16 z dne 18. 3. 2021 pojasnilo, da oškodovanec pravice, da se kazensko preganja tretja oseba ali da je ta obsojena za kaznivo dejanje, ne more zahtevati neodvisno. Ta pravica mora biti neločljivo povezana z njegovo pravico uveljavljati civilnopravni zahtevek, čeprav le zato, da bi si zagotovil simbolično odškodnino ali pravico do "dobrega ugleda". Le v takih primerih zahtevki oškodovanca sodijo v civilni okvir prvega odstavka 6. člena EKČP. Tudi ESČP oškodovancem, ki izpodbijajo sodbe domačih sodišč v kazenski zadevi, priznava upravičenje za sprožitev postopka pred tem sodiščem. Individualno oceno morebitnih oškodovančevih posebnih potreb po zaščiti v predkazenskem postopku do vložitve kazenske ovadbe ali poročila pripravi policija, v nadaljevanju postopka pa državni tožilec (peti odstavek 143.č člena ZKP). K skrbnemu ravnanju z oškodovancem pa je zavezano tudi sodišče (18.a člen ZKP), kadar se varujejo pravice do duševne in telesne nedotakljivosti ter osebno dostojanstvo, ki so varovane v okviru 8. člena EKČP, pri čemer ima ESČP jasno stališče, da pravica do dostopa do sodišča v smislu zavarovanja svojih civilnih pravic ne vključuje tudi pravice, da oškodovanec sproži kazenski postopek zoper tretjo osebo.2 Oškodovanec mora imeti možnost, da sodeluje v kazenskem postopku, če bo od izida slednjega odvisna poznejša odločitev o njegovih pravicah in interesih v civilnem postopku.3

15. V obravnavanem primeru pa stranka z interesom kot oškodovanec ne navaja, da bi že v okviru obravnavanega posameznega preiskovalnega dejanja uveljavljal premoženjskopravni zahtevek. ZKP v postopku posameznih preiskovalnih dejanj tudi ne določa nobenih zahtev oziroma prekluzij glede uveljavljanja kakšnih oškodovančevih civilnopravnih zahtevkov. Prav tako stranka z interesom za BPP ni zaprosila kot oškodovanec kot tožilec ali zasebni tožilec. Zasliševanje priče (ta je lahko tudi oškodovanec) je tako kot zasliševanje osumljenca ali obdolženca dejanje dokazovanja.

16. Po navedenem torej zaslišanje oškodovanca kot priče v postopku posameznega preiskovalnega dejanja po naravi stvari ne pomeni uveljavljanja sodnega varstva pravic oškodovanca. Okoliščina, da to preiskovalno dejanje opravlja sodnik, pa ne spremeni pravne narave tega procesnega dejanja. Glede na navedeno je tako presoja, da postopek posameznega preiskovalnega dejanja z vidika oškodovanca ni postopek sodnega uveljavljanja kakšne njegove pravice ali pravne koristi v smislu 1. člena ZBPP. Glede na navedeno tako stranki z interesom kot oškodovancu v postopku posameznih preiskovalnih dejanj pravica do BPP ne gre in je odločitev prvostopenjskega organa materialnopravno napačna.

17. Iz opisanih razlogov je sodišče skladno s 4. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo organu na prvi stopnji v ponovni postopek.

**K II. točki izreka:**

18. Povrnitev stroškov postopka v upravnem sporu je urejena v določbi 25. člena ZUS-1. Stroški zastopanja državnega odvetništva, ki je v konkretnem primeru zastopnik javnega interesa,4 se v postopkih pred sodišči in drugimi organi obračunavajo po tarifi, ki ureja odvetniške storitve (prvi odstavek 8. člena Zakona o državnem odvetništvu). Čeprav se po Zakonu o odvetništvu pri odločanju o določitvi plačila in povračilu stroškov odvetniškega zastopanja v postopkih uporablja odvetniška tarifa, je ZUS-1 kot kasnejši in specialni zakon vprašanje ugotavljanja višine stroškov odvetniškega zastopanja v upravnem sporu, ki naj jih uspeli tožeči stranki povrne nasprotna stranka, uredil drugače kot Zakon o odvetništvu.5 Tako je pri odmeri višine stroškov tožeče stranke, čeprav jih je stranka priglasila na podlagi Odvetniške tarife, sodišče, ker je tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo, o stroških odločilo skladno z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 in na njegovi podlagi izdanega Pravilnika o povrnitvi stroškov tožeči stranki v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). V skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika pripadajo tožeči stranki, ker je bila zadeva rešena na naroku, stroški v višini 385,00 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo dalje (prvi odstavek 299. člena v zvezi s 378. členom Obligacijskega zakonika).

1 V zadevi X Ips 19/2022 z dne 31. 8. 2022. 2 Tako ESČP v sodbi X proti San Marinu. 3 Sodbi ESČP Perez proti Franciji z dne 12. 2. 2004 in Gorou proti Grčiji z dne 20. 3. 2009. 4 Prvi odstavek 18. člena ZUS-1. 5 Tako sklep VSRS I Up 141/2017 z dne 6. 9. 2017.