Jedro

Iz spisov izhaja, da je bila tožnica večkrat vabljena na zaslišanje in se zaslišanja ni udeležila. Razvidno je tudi, da je opravičila svoj izostanek. Sodišče se sicer strinja s toženo stranko, da zaslišanje ni bilo nujno potrebno, vendar pa iz upravnega spisa izhaja, da je bil opravljen tudi ogled in da tožnica o tem ni bila obveščena. Nadalje iz upravnega spisa izhaja, da tožeča stranka tudi ni bila seznanjena z ugotovitvami, zbranimi pri ogledu, saj ji zapisnik o ogledu pred izdajo odločbe ni bil poslan. Zaradi tega je utemeljena tožbena navedba, da ji ni bila dana možnost, da se še pred izdajo izpodbijane odločbe izreče o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe.

Izrek

I. Tožbi se ugodi tako, da se odločba Inšpektorata Občine Domžale št. 0611-13/2015-19 z dne 9. 6. 2016 v 2. točki izreka odpravi in se zadeva v tem delu vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 285,00 EUR, povečane za 22 % DDV, v roku 15 dni od vročitve sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči od poteka paricijskega roka dalje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo tožeči stranki ter zavezancem A.A., B.B., C.C. in Č.Č. prepovedal uporabo za pristop na javno cesto št. JP ... s parcele št. 3201/2 k.o. ... na naslovu D. Določil je, da če se zavezanci ne bodo ravnali v skladu z izrečenim ukrepom, se jim izreče globa v višini 500,00 EUR.

2. V obrazložitvi odločbe prvostopenjski organ navaja, da je prejel pisno zahtevo za izrek inšpekcijskega ukrepa prepovedi dostopa na cesto št. JP ... s parcele št. 3201/2 k.o. ... na naslovu D. Občinski inšpektor je stranke povabil na zaslišanje, katerega pa se je udeležila le C.C., medtem ko se ostali zaslišanja niso udeležili in prav tako niso predložili dokumentacije, na podlagi katere je bil ukinjen z gradbenim dovoljenjem dovoljen priključek in vzpostavljen nov priključek na cesto. Občinski inšpektor je pridobil odločbo, iz katere je razvidno, da je bila vloga tožnice za gradnjo novega priključka in ukinitev obstoječega priključka na javno cesto zavrnjena. Opravil je tudi ogled kraja in sicer dne 15. 6. 2016, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je cestni priključek s parcele 3199/1 k.o. ... zaprt in onemogočen, istočasno pa je bil vzpostavljen priključek na občinsko cesto s parcele 3201/2 k.o. ... preko parcele 3199/4 k.o. ... Prvostopenjski organ je ocenil, da zaslišanje strank ni potrebno, saj je bilo na podlagi opravljenega ogleda in prej navedene odločbe nesporno ugotovljeno, da je dostop vzpostavljen s parcele 3201/2 k.o. ..., za katerega zavezanci nimajo ustreznih upravnih dovoljenj. Glede pravne podlage za svojo odločitev se prvostopenjski organ sklicuje na 10. alinejo drugega odstavka 39. člena Odloka o občinskih cestah, ki določa, da je prepovedano uporabljati za pristop na cesto kraj zunaj priključka nanjo.

3. Tožnica se je zoper prvostopenjsko odločbo pritožila, drugostopenjski organ pa je pritožbo zavrnil. 4. Tožeča stranka v tožbi navaja, da iz izpodbijanih odločb ne izhajajo razlogi, na podlagi katerih bi bilo mogoče utemeljiti zaključek, da naj bi prišlo do nedovoljene uporabe pristopa na cesto zunaj priključka. Nadalje navaja, da po njenem mnenju ni pravilno, da je bil inšpekcijski postopek sprožen s strani osebe, ki je v istem postopku hkrati tudi zavezanka. To vpliva na obstoj pravnega interesa za vložitev zahteve za izdajo inšpekcijskega ukrepa, posledično pa tudi na utemeljenost vodenja in teka le tega. Nadalje opozarja na neobrazloženost drugostopenjske odločbe glede pritožbenih navedb o kršitvi postopka. Tožeča stranka je v zvezi s svojim zaslišanjem opravičila svoj izostanek in predložila zdravniško potrdilo. O morebitnih preostalih procesnih dejanjih inšpektorata pa sploh ni bila obveščena in ji tako ni bila dana možnost za pripravo na zaslišanje. Tožeča stranka niti ni bila obveščena o dejstvu, da je inšpekcijski organ v okviru izvedenega posebnega ugotovitvenega postopka izvedel tudi ogled na kraju samem. Obveščena ni bila niti o datumu nameravane izvedbe ogleda. V postopku je imela utemeljene razloge za odsotnost pri zaslišanju. Upravni organ pa ni odvezan obveznosti obvestitvi strank o nameravanih procesnih dejanjih. Sklicevanje na načelo ekonomičnosti ne pride v poštev v primeru, ko bi takšno postopanje inšpekcijskega organa pomenilo nespoštovanje preostalih temeljnih načel postopka. O nameravanih uradnih dejanjih je bila tožeča stranka nazadnje obveščena s prejemom vabila na zaslišanje z dne 25. 5. 2016, na katerega se je odzvala z opravičilom, od tega trenutka dalje pa ni bila obveščena o nameravanem terminu domnevnega ogleda. Skladno s 154. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) predstavlja ogled procesno dejanje, ki ima samo po sebi naravo ustne obravnave, na katero pa je potrebno pravočasno vabiti stranke posameznega upravnega postopka. Tožeča stranka pa o datumu ogleda predhodno ni bila obveščena. O tem dejstvu je bila seznanjena šele ob prejemu izpodbijane prvostopenjske odločbe. Stranka je na koncu tista, ki se ima pravico odločiti, ali se bo vabilu odzvala ali ne. Pristojni organ pa ne sme izdati odločbe, preden se stranki ne da možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe. Tožeči stranki pa ta možnost ni bila dana. Gre za kršitev pravice iz tretjega odstavka 146. člena ZUP. Glede na navedeno pa je zaradi izostanka zaslišanja tožeče stranke in drugih strank prišlo tudi do kršitve uveljavljanja načela materialne resnice. Tožnik predlaga, naj sodišče prvostopenjsko odločbo, ki se nanaša na tožnico, odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo na očitek, da je prvostopenjski organ začel postopek na podlagi pisne zahteve kasnejše zavezanke, odgovarja, da so te navedbe irelevantne glede na dejstvo, da tožeča stranka ni bila predlagateljica zahteve za izrek inšpekcijskega ukrepa. Nadalje se sklicuje na načelo ekonomičnosti postopka, ki določa, da je potrebno postopek voditi hitro, s čim manjšimi stroški in čim manjšo zamudo za stranke. Prvostopenjski organ je povabil lastnike parcel na zaslišanje in tudi tožeča stranka je bila povabljena, a se je opravičila in dvakrat predložila zdravniško potrdilo. Ker prvostopenjski organ z zaslišanjem ni mogel razjasniti in pravilno ugotoviti dejanskega stanja, je opravil ogled samega kraja. Ogled je kot neposredni dokaz najbolj objektiven in verodostojen. Ker so bila dejstva ugotovljena na podlagi neposredne zaznave, je tožena stranka mnenja, da zaslišanje tožnice v postopku ni bilo potrebno, zaslišanja pa zaradi opravičil ni bilo mogoče izvesti. Prvostopenjski organ je sicer želel zagotoviti udeležbo tožnice, ker pa mu to zaradi zdravstvenega stanja ni uspelo, je pravno relevantna dejstva ugotovil na podlagi neposrednega ogleda samega kraja. Tožena stranka predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki I izreka:

6. Tožba je utemeljena.

7. Sodišče najprej uvodoma pojasnjuje, da je tožnica v tožbenem zahtevku predlagala, naj se prvostopenjska odločba, ki se nanaša na zavezanko E.E., odpravi. Zaradi takega tožbenega zahtevka je sodišče ocenilo, da tožnica izpodbija le 2. točko izreka odločbe, ne pa tudi tistega dela, ki se nanaša na ostale zavezance in je zato odločbo presojalo le v tem delu.

8. Nadalje sodišče glede tožbenega očitka, da iz izpodbijanih aktov niso razvidni razlogi za odločitev navaja, da se s tem ne strinja, saj so razlogi razvidni tako iz prvostopenjske kot iz drugostopenjske odločbe.

9. Neutemeljen je tudi očitek, ki se nanaša na to, da je bila C.C. predlagateljica postopka in nato zavezanka v tem postopku. Če je bila predlagateljica, ni nobene ovire za to, da ne bila udeležena v postopku kot kasnejša zavezanka.

10. Tožba pa je utemeljena v tistem delu, ki se nanaša na očitek o kršitvi načela zaslišanja stranke. Iz spisov izhaja, da je bila tožnica večkrat vabljena na zaslišanje in se zaslišanja ni udeležila. Razvidno je tudi, da je opravičila svoj izostanek. Sodišče se sicer strinja s toženo stranko, da zaslišanje ni bilo nujno potrebno, vendar pa iz upravnega spisa izhaja, da je bil opravljen tudi ogled in da tožnica o tem ni bila obveščena. Tožeča stranka ima prav, ko zatrjuje, da mora biti ogled opravljen na ustni obravnavi oziroma ogled sam po sebi je po mnenju sodišča oblika ustne obravnave, saj prvi odstavek 154. člena ZUP določa, da je upravni organ dolžan razpisati ustno obravnavo v zadevah, ko je potrebno opraviti ogled. Torej bi tožeči stranki kot stranki upravnega postopka bilo potrebno dati možnost, da se ogleda udeleži. Nadalje iz upravnega spisa izhaja, da tožeča stranka tudi ni bila seznanjena z ugotovitvami, zbranimi pri ogledu, saj iz upravnega spisa ni razvidno, da bi ji bil zapisnik o ogledu pred izdajo odločbe poslan in da bi ji dal prvostopenjski organ možnost, da se do njega izjavi. Zaradi tega je utemeljena tožbena navedba, da ji ni bila dana možnost, da se še pred izdajo izpodbijane odločbe izreče o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe. To pa je bistvena kršitev določb postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, ki določa, da je v vsakem primeru bistvena kršitev pravil upravnega postopka, če stranki ali stranskemu udeležencu ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.

11. Sodišče pa je tudi ugotovilo, da je bila izpodbijana odločba izdana dne 9. 6. 2016, ogled pa naj bi bil opravljen dne 15. 6. 2016, kar ni logično. Izpodbijana odločba, datirana z dnem 9. 6. 2016 se namreč v obrazložitvi na ta ogled sklicuje, torej je v vsakem primeru moral biti najprej opravljen ogled in nato izdana odločba. Iz upravnega spisa ni mogoče ugotoviti, kje je prišlo do napake, ali pri dnevu izdaje odločbe ali pri datumu ogleda. Prvostopenjski organ je v tej zadevi sicer izdal še en popravni sklep, vendar se ta nanaša na navedbo naslova tožnice, ne pa na datume. Iz navedenega razloga je obrazložitev v tem delu nerazumljiva.

12. Iz zgoraj navedenih razlogov je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo tako, da je izpodbijano odločbo v 2. točki izreka odpravilo in zadevo v tem delu vrnilo toženi stranki v ponovni postopek.

K točki II izreka:

13. Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in drugem odstavku 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, ki določa, da če je bila zadeva rešena na seji in je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR.