Jedro

1. Zadržanje je kot skrajni poseg, ki pride v poštev samo v primeru, če milejši ukrepi ne zadostujejo, dopustno, če so ugotovljene konkretne okoliščine, ki utemeljujejo sklep, da je voljna sfera prizadete osebe zaradi duševne bolezni oz. duševnega stanja prizadeta in da je to vzrok za ogrožanje svojega življenja oziroma življenja drugih ali povzročanje hude škode sebi ali drugim.

2. Razloge odločbe predstavlja predvsem povzetek dokazov in prepis zakonskega teksta, čeprav bi morale biti ugotovljene in tudi obrazložene konkretne in ne le posplošene okoliščine, iz katerih bi bilo mogoče sklepati na realno nevarnost ogrožanja varovanih dobrin.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se D.Š., zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom PB Idrija do 27. maja 2012 ter se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča. V razlogih je pojasnilo, da je tako odločilo, ker je ocenilo, da so izpolnjeni vsi zakonsko določeni pogoji za zadržanje osebe na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice. Gre namreč za akutno poslabšanje kronične duševne motnje shizofrenije, ta duševna motnja nujno zahteva bolnišnično zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom, druge oblike zdravljenja pa so glede na trenutno stanje zadržanca neustrezne in brez zdravljenja lahko hudo škoduje zdravju, ogroža pa tudi svoje in tuja življenja.

2. Zoper sklep je pritožbo vložil pooblaščenec zadržane osebe. V pritožbi izpostavi, da iz razlogov sklepa ne izhaja, da bi bili izpolnjeni pogoji iz 39. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju: ZDZdr). Ukrep prisilnega zdravljenja pomeni omejitev pravice do svobode, ki je ena izmed temeljnih človekovih pravic. Pri presojanju obstoja pogojev iz 39. člena ZDZdr je zato potrebno, da ne obstaja nikakršen dvom o izpolnitvi le-teh. Izkazana je zgolj verjetnost napadalnosti Davorina Štefančiča, kar pa ne pomeni ogrožanja življenja oz. zdravja oz. premoženjske škode. Z izdajo sklepa so navedene določbe ZDZdr kršene, sklep je potrebno razveljaviti in predlog za zadržanje zavrniti.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po določbi 39. člena ZDZdr je zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve dopustno, če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, in če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovati svoje ravnanje in če navedenih vzrokov in ogrožanja iz prve in druge alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (zdravljenje v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, ambulantno zdravljenje, nadzorovana obravnava).

5. Pooblaščenec udeleženca v pritožbi pravilno opozarja, da gre v takem primeru kot je obravnavani, za hud poseg v osebnost in pravice posameznika, zato mora sodišče natančno ugotoviti okoliščine, ki omogočajo presojo o izpolnitvi zgoraj navedenih pogojev in svojo oceno v odločbi tudi obrazložiti. Prvostopenjsko sodišče je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da je pri nasprotnem udeležencu podana bolezen iz psihotičnega območja, trenutno gre za akutno poslabšanje kronične duševne motnje – shizofrenije. Ugotovilo je tudi, da je sedaj zadržani pod vplivom prisluhov in preganjalnih blodenj, nedistanciran, vulgaren, grob, nepredvidljiv, moteč, najverjetneje tudi napadalen in zaključilo, da zato škoduje svojemu zdravju in je tudi nevaren okolici, zaradi nemira in agresivnosti, nujna je hospitalizacija, druge oblike zdravljenja so trenutno neustrezne.

6. Zadržanje je kot skrajni poseg, ki pride v poštev samo v primeru, če milejši ukrepi ne zadostujejo, dopustno, če so ugotovljene konkretne okoliščine, ki utemeljujejo sklep, da je voljna sfera prizadete osebe zaradi duševne bolezni oz. duševnega stanja prizadeta in da je to vzrok za ogrožanje svojega življenja oziroma življenja drugih ali povzročanje hude škode sebi ali drugim. Katere so konkretne okoliščine, ki utemeljujejo zaključek, da je ogroženo življenje nasprotnega udeleženca ali drugih, zdravja ali premoženja in zakaj posledic motene voljne sfere ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, pa v razlogih sklepa ni pojasnjeno. Razloge odločbe predstavlja predvsem povzetek dokazov in prepis zakonskega teksta, čeprav bi morale biti ugotovljene in tudi obrazložene konkretne in ne le posplošene okoliščine, iz katerih bi bilo mogoče sklepati na realno nevarnost ogrožanja varovanih dobrin. Sklep o odločilnih dejstvih nima razlogov, podana je uradoma upoštevna postopkovna kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), ki se v tem postopku smiselno uporablja (37. člen Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju: ZNP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). To bo moralo v ponovljenem postopku presoditi, kakšne so konkretne odločilne okoliščine tega primera, na podlagi katerih bo šele lahko sklepalo na (ne) obstoj pogojev iz 39. člena ZDZdr, torej, ali utemeljujejo sklep o taki vrsti oziroma intenziteti ogroženosti udeleženca ali drugih, da je mogoče to nevarnost odvrniti le s posegom v osebno svobodo. Ob tem pritožbeno sodišče pripominja, da tudi sklepanje o utemeljenosti dolžine roka, ki je potreben za zadržanje, narekuje ugotovitev konkretnih okoliščin, ki bodo omogočale presojo o trajanju ukrepa, ki mora biti omejen na najkrajši potrebni čas.