Jedro

Oprava s tožbo zahtevane obravnave ne spada v sodno pristojnost. Varstvo, ki ga tožnica s tožbo zasleduje, je po ZPacP v pristojnosti drugih organov, ne pa rednega sodišča.

V primeru, ko je za odločanje pristojen upravni organ, se sodišče ne izreče za nepristojno, ampak tožbo zavrže.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Tožeča stranka sama krije stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Tožnica je hospitalizirana pri toženki (bolnišnici). V tožbi zatrjuje, da se ne strinja z zdravstveno obravnavo, ki jo izvaja toženka. Zahteva, da se toženki naloži, da jo takoj premesti v Center za intenzivno medicino, da ji zagotovi kakovostno zdravljenje preležanin, če je potrebno tudi kirurško zdravljenje le-teh, vse do zacelitve teh ran, da ji zagotovi preprečitev nastanka novih preležanin, da ji nudi nujno medicinsko pomoč in nujno medicinsko zdravljenje, da izvaja redno in ažurno diagnostiko krvi in urina ter vsak četrtek v tednu njenemu skrbniku vroča kopije vse v zadnjih sedmih dneh izdane oz. spisane medicinske dokumentacije o njenem zdravljenju, negi, laboratorijskih izvidih in zdravstvenemu stanju.

2.Sodišče prve stopnje tožbe ni vročalo toženki, temveč se je s sklepom z dne 1. 6. 2026 izreklo za stvarno nepristojno. Pritožbeno sodišče je s sklepom V Cp 1066/2026 z dne 19. 6. 2026 tožničino pritožbo zoper ta sklep zavrnilo ter sklep potrdilo.

3.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo. Utemeljilo je, da odločanje o opravi s tožbo zahtevane zdravstvene obravnave ne spada v sodno pristojnost.

4.Tožnica v pravočasni pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Trdi, da je podana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP1. Sodišče prve stopnje je nepravilno uporabilo 18. člen ZPP, ker je sklep o stvarni nepristojnosti postal pravnomočen. Meni, da bi moralo postopati po 23. členu v zvezi z 19. členom ZPP in zadevo odstopiti pristojnemu Upravnemu sodišču RS. Najverjetneje bi se slednje res izreklo za nepristojno. Vendar bi na tak način tožnica lahko vsaj predlagala razrešitev spora o pristojnosti in s tem zavarovala svojo pravico do sodnega varstva. Dodaja še, da ZPacP2 izrecno dopušča neposredno sodno varstvo pacientovih pravic pred sodiščem in določa, da se postopek pred Komisijo RS za varstvo pacientovih pravic v primeru sodnega postopka ustavi. Z izdajo izpodbijanega sklepa je prišlo do kršitve tožničinih pravic iz 22. in 23. člena Ustave3 ter 6. člena EKČP4. Predlaga, da se tožba in predlog za izdajo začasne odredbe oziroma zadeva odstopi v reševanje Upravnemu sodišču RS. Priglaša pritožbene stroške.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Materialnopravno izhodišče presoje utemeljenosti pritožbenih navedb je v drugem odstavku 17. člena ZPP, po katerem sodišče pristojnost presodi na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana.

7.Iz tožbenih navedb izhaja, da je tožnica hospitalizirana pri toženki in da uporablja njene zdravstvene storitve.

8.Med tožnico in toženko, ki po tožbenih navedbah ni zadovoljna z zdravstveno obravnavo, ki ji jo nudi toženka, obstoji spor iz civilnopravnega razmerja. Razmerje med zdravnikom oziroma zdravstveno ustanovo in bolnikom je praviloma pogodbene narave5. S hospitalizacijo tožnice pri toženki je bila namreč s konkludentnim ravnanjem obeh strank sklenjena pogodba o opravljanju zdravstvenih storitev. Gre za pogodbo, po kateri je obveznost bolnika plačilo opravljene storitve, ki ga opravi sam ali preko skladov zdravstvenega zavarovanja, obveznost zdravnika pa je izpolnitev dogovorjene zdravstvene storitve, ki ima značilnosti obligacije prizadevanja, ne obligacije uspeha (619. člen OZ6).

9.Tožnica s tožbenim zahtevkom zahteva opravo določene zdravstvene obravnave. S tem uveljavlja uresničitev pravic, ki jih ima kot toženkina pacientka na podlagi 5. člena ZPacP, in sicer:

-z zahtevo, da njeno zdravstveno obravnavo izvaja toženkin Center za intenzivno medicino uveljavlja uresničitev pravice do proste izbire zdravnika in izvajalca zdravstvene dejavnosti;

-z zahtevo za zagotovitev kakovostnega zdravljenja preležanin, po potrebi njihovo kirurško zdravljenje, za preprečitev nastanka novih preležanin, za nujno medicinsko pomoč, nujno medicinsko zdravljenje ter za izvajanje redne in ažurne diagnostike krvi in urina, uveljavlja uresničitev pravice do primerne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave;

-z zahtevo, da se vsak četrtek v tednu njenemu skrbniku vročijo kopije vse v zadnjih sedmih dneh izdane oz. spisane medicinske dokumentacije o njenem zdravljenju, negi, laboratorijskih izvidih in zdravstvenemu stanju, pa uveljavlja uresničitev pravice do obveščenosti in sodelovanja.

10.Tožnici pravico do obravnave pacientovih pravic daje ZPacP - v 47. členu so določene vrste postopkov za varstvo pacientovih pravic, v 48. členu pa splošna postopkovna načela. Specifičen postopek je v ZPacP predpisan predvsem zaradi obveznosti upoštevanja načel, ki jih je potrebno upoštevati pri uresničevanju pravic pacientov (3. člen ZPacP), upoštevanja pravice pacientov do izjave7, strokovne avtonomije zdravnikov (3. člen ZZdrS8) ter strokovne avtonomije zdravstvene nege (3. člen ZZNB9). Postopek se vodi pred organi, ki jih določa ZPacP - pred osebo, pristojno za sprejemanje in obravnavo zahteve za prvo obravnavo pacientovih pravic, pred komisijo, ki je pristojna za odločanje o drugi zahtevi oziroma pred upravnim sodiščem (57. , 66. in 79. člen ZPacP).

11.Varstvo, ki ga tožnica s predmetno tožbo torej zasleduje, je po ZPacP v pristojnosti drugih organov, ne pa rednega sodišča (1. člen ZPP). Odločanje o s tožbo zahtevani opravi zdravstvenih storitev oziroma zdravstveni obravnavi zato ne spada v sodno pristojnost.

12.Okoliščina, da se je sodišče prve stopnje tekom tega postopka sprva izreklo za stvarno nepristojno, ne more napotovati na nepravilnost izpodbijane odločitve, saj je stvarna pristojnost le del sodne pristojnosti. Tudi peti10 in šesti11 odstavek 48. člena ZPacP, v odsotnosti tožbeno zatrjevanih dejstev, ki bi ustrezala zakonskemu dejanskemu stanu iz teh dveh določb, ne dajeta sama po sebi podlage za izdajo meritorne sodne odločbe v predmetni zadevi.

13.Na obstoj sodne juridikcije sodišče pazi ves čas, vse do pravnomočnosti. V primeru, ko med postopkom ugotovi, da za odločitev o sporu samo ni pristojno, temveč kakšen drug organ, se izreče za nepristojno, razveljavi opravljena pravdna dejanja in zavrže tožbo (prvi in drugi odstavek 18. člena ZPP). Ker gre za upravno stvar v smislu ZPacP, je sodišče prve stopnje ravnalo materialnopravno pravilno, ko je tožbo zavrglo.12

14.Pritožbeni razlogi niso podani, pa tudi ne kakšna od kršitev, na katero so ob odločanju o pritožbi pazi uradoma. Pritožbo, ki se je zato izkazala za neutemeljeno, je bilo treba zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena, 366. člen, drugi odstavek 350. člena in 353. člen ZPP).

15.Tožnica sama krije stroške tega pritožbenega postopka, saj s pritožbo ni uspela (prvi odstavek 165. člena, prvi odstavek 154. člena in šesti odstavek 163. člena ZPP).

-------------------------------

1Zakon o pravdnem postopku (ZPP), Uradni list RS, št. 26/1999 in nasl.

2Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP), Uradni list RS, št. 15/2008 in nasl.

3Ustava Republike Slovenije, uradni list RS, št. 33/91-I in nasl.

4Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP), Uradni list RS, Mednarodne pogodbe , št. 7/94.

5Primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča II Ips 94/2015, II Ips 207/2015, II Ips 148/2017, II Ips 290/2017, v katerih se za razliko od starejše sodne prakse (II Ips 32/2012) sprejema stališče, da gre za pogodbeno razmerje (za podjemno oziroma sui generis pogodbo).

6Obligacijski zakonik (OZ), Uradni list RS, št. 83/01 in nasl.

7Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-294/12 z dne 10. 6. 2015, 18. točka obrazložitve.

8Zakon o zdravniški službi (ZZdrS), Uradni list RS, št. 98/99 in nasl.

9Zakon o zdravstveni negi in babištvu (ZZNB), Uradni list RS, št. 14/26.

10Peti odstavek 48. člena ZPacP določa: "Uveljavljanje kršitev pacientovih pravic po tem zakonu ni pogoj za uresničevanje pravice do morebitnega sodnega varstva."

11Šesti odstavek 48. člena ZPacP določa: "Kadar pacient med zdravstveno obravnavo utrpi hudo telesno poškodbo ali smrt in je zaradi tega začet sodni postopek, sodišče zadevo obravnava prednostno. V primeru kazenskega postopka, ki se nanaša na zadevo iz prejšnjega stavka, organi, ki sodelujejo v predkazenskem oziroma kazenskem postopku, postopajo posebej hitro."

12V primeru, ko je za odločanje pristojen upravni organ, se sodišče ne izreče za nepristojno, ampak tožbo zavrže - primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 20/2002 z dne 6. 6. 2002.