Jedro

Ob upoštevanju 4. odstavka 27. člena ZGJS nadzorni svet tožene stranke ni pristojen za reševanje ugovorov, kar smiselno pomeni spor v zvezi z imenovanjem. Sodišče je tožbo tožnika sprejelo kot pravočasno, ker bi tožniku zaradi napačne razlage ZGJS s strani tožene stranke bilo drugače onemogočeno sodno varstvo, ki ga določa 4. odstavek 27. člena ZGJS in s tem tudi kršena ustavna pravica do sodnega varstva (23. člen Ustave).

Izrek

1. Tožba se zavrne. 2. Zahtevek tožene stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je nadzorni svet tožene stranke zavrnil ugovor tožnika v zvezi z imenovanim direktorja Javnega podjetja AAA d.o.o. z dne 18. 10. 1996 kot neutemeljen in potrdil sklep št. ... nadzornega sveta z dne 18. 10. 1996. V svoji obrazložitvi navaja, da tožnikov ugovor ni utemeljen. Razpis je bil objavljen v Uradnem listu, nanj pa sta se javila dva kandidata, in sicer AA in tožnik. Z obema kandidatoma je bil opravljen razgovor in oba kandidata sta izpolnjevala razpisne pogoje, vendar se je razpisna komisija soglasno odločila za izbiro kandidata AA, ker se ji je zdel bolj primeren tudi glede na dodatne kriterije oziroma pripomočke za ocenjevanje z dne 4. 9. 1996. Tako izbiro je potrdil tudi nadzorni svet. Očitek tožnika, da AA ne izpolnjuje vseh razpisnih pogojev ni utemeljen, ker je AA predložil spričevala gimnazije, ki dokazujejo, da obvlada dva tuja jezika. Zato tožena stranka ne dvomi, da AA obvlada vsaj en tuj jezik, pri tem pa tudi ugotavlja, da znanje tujega jezika ni bil razpisni pogoj, temveč "pričakovanje" o znanju tujega jezika. Tožena stranka še navaja, da je prispelo na naslov razpisne komisije nepodpisano pismo, ki se vsebinsko pokriva z navedbami tožnika v njegovem ugovoru. Sindikat JP A se je od tega pisma distanciral ter navedel, da so navedbe iz anonimnega pisma lažne, žaljive in da je sodelovanje sindikata z vodstvom podjetja korektno.

Tožnik v tožbi navaja, da toži zaradi odprave sklepa št. ... z dne 18. 10. 1996, s katerim je nadzorni svet tožene stranke odločil o imenovanju AA za direktorja JP AAA d.o.o., ker izbrani kandidat ne izpolnjuje vseh razpisnih pogojev in ker je razpisna komisija kršila osnovna načela razpisnih postopkov. Izbrani kandidat za dokazovanje znanja tujega jezika ni predložil potrdila pooblaščene ustrezne institucije. Tožnik pa sklepa nadzornega sveta št. ... z dne 18. 10. 1996 ni prejel. V sklepu št. ... pa nadzorni svet med ostalim navaja, da se je razpisna komisija odločila za izbiro AA tudi glede na dodatne kriterije. Dodatni kriteriji v razpisu niso bili objavljeni, prav tako pa tožnik z njimi nikoli ni bil seznanjen. Prav tako se tožena stranka ni spustila v obravnavo vsebine tožnikove pritožbe glede dosedanjega dela AA. Tožnik predlaga, da se sklep nadzornega sveta tožene stranke št. ... z dne 18. 10. 1996 odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da ugovarja pomanjkanje pravnega interesa na strani tožnika. Tožnik izpodbija sklep, ki je bil izdan pred več kot petimi leti, postopek javnega razpisa izbire direktorja JP AAA d.o.o. je že zdavnaj zaključen in je tudi že potekel štiriletni mandat kandidata, ki mu je bil podeljen z izpodbijanim sklepom. Tožnik bi moral posebej dokazati, da ima še vedno pravni interes na odpravo sklepa izdanega 18. 10. 1996. Tudi če bi tožnik v tem postopku uspel, je po izteku štiriletnega mandata bil izveden nov postopek izbire oziroma imenovanja, v katerem je bil ponovno imenovan AA in tožnik ni uveljavljal sodnega varstva zoper ta nov sklep. Izpodbijani sklep je pravilen in zakonit, ker je bil izdan skladno s takratnimi razpisnimi pogoji, statutom in veljavno zakonodajo. Razlogi, ki jih tožnik navaja v tožbi, so pretežno politične narave in se ne morejo upoštevati. Tožena stranka predlaga, da se zahtevek tožnika zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk zavrže kot nedopusten, podrejeno pa, da se kot neutemeljen zavrne in tožniku naloži povrnitev stroškov tožene stranke.

Državni pravobranilec kot zastopnik javnega interesa ni prijavil udeležbe v tem upravnem sporu.

K 1. točki izreka: Tožba ni utemeljena.

Iz upravnega spisa in navedb v tožbi izhaja, da sta se kot kandidata na razpis za glavnega direktorja Javnega podjetja AAA d.o.o. prijavila tako tožnik kot tudi AA, ki ga je nato nadzorni svet tožene stranke imenoval za glavnega direktorja Javnega podjetja AAA d.o.o. Iz podatkov v spisu, ki ga je predložila tožena stranka, izhaja, da je razpisna komisija tožene stranke objavila razpis za glavnega direktorja Javnega podjetja AAA d.o.o. z naslednjimi pogoji: da ima najmanj visoko strokovno izobrazbo, da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj v dejavnostih, ki jih opravlja podjetje in da je državljan Republike Slovenije. Hkrati pa je razpisna komisija poleg naštetih pogojev določila še pričakovanja in sicer znanje enega tujega jezika (angleščina, nemščina, francoščina) in izkušnje pri vodenju podjetja. Zakon o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, v nadaljevanju: ZGJS) določa v 2. odstavku 27. člena, da direktorja javnega podjetja imenuje in razrešuje ustanovitelj javnega podjetja na podlagi javnega razpisa pod pogoji, na način in po postopku, določenim s statutom. Iz statuta Javnega podjetja AAA d.o.o. (v nadaljevanju: statut) pa izhaja, da 30. člen statuta določa, da je za glavnega direktorja podjetja lahko imenovan kdor ima najmanj visoko izobrazbo, ima najmanj 5 let delovnih izkušenj v dejavnostih, ki jih opravlja podjetje in je državljan Republike Slovenije. Hkrati je tudi določeno, da javni razpis izvede razpisna komisija, ki lahko v razpisu določi še dodatne pogoje. Na 38. seji nadzornega sveta tožene stranke dne 18. 10. 1996 je bil imenovan za glavnega direktorja Javnega podjetja AAA d.o.o. AA. Nadzorni svet tožene stranke pa je na 39. seji 11. 10. 1996 (zapisnik s seje) obravnaval ugovor tožnika in ga kot neutemeljenega zavrnil (sklep tožene stranke ima datum 11. 11. 1996). Tako je nadzorni svet tožene stranke odločal o pritožbi tožene stranke, čeprav dvostopenjskega postopka ne določa niti Statut Javnega podjetja AAA d.o.o. niti statut tožene stranke, torej ustanovitelja, tega pa ne predvidevajo niti določbe ZGJS. Ta nasprotno določa, da je za spore v zvezi z imenovanjem in razrešitvijo direktorja pristojno sodišče za upravne spore (4. odstavek 27. člena ZGJS). Tožnik je vložil tožbo zoper uvodoma navedeni izpodbijani akt, najprej pred Delovnim in socialnim sodiščem v B, šele na podlagi sklepa nadzornega sveta tožene stranke z dne 11. 11. 1996. Vendar ob upoštevanju 4. odstavka 27. člena ZGJS nadzorni svet tožene stranke ni pristojen za reševanje ugovorov, kar smiselno pomeni spor v zvezi z imenovanjem. Ker se je Delovno in socialno sodišče s sklepom opr. št. ... z dne 8. 5. 2000 izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tej zadevi, ki jo je po pravnomočnosti sklepa odstopilo v reševanje Upravnemu sodišču RS, je to sodišče tožbo tožnika v upravnem sporu sprejelo kot pravočasno, ker bi tožniku zaradi napačne razlage ZGJS s strani tožene stranke bilo drugače onemogočeno sodno varstvo, ki ga določa 4. odstavek 27. člena ZGJS in s tem tudi kršena ustavna pravica do sodnega varstva (23. člen Ustave).

Iz sklepa tožene stranke izhaja, da sta tako tožnik kot AA izpolnjevala razpisne pogoje, vendar je razpisna komisija soglasno predlagala za izbiro kandidata AA in to izbiro je potrdil tudi nadzorni svet tožene stranke. Tožnik v tožbi ugovarja, da izbrani kandidat ne izpolnjuje vseh razpisnih pogojev to je, da AA ni predložil dokazila o znanju tujega jezika. Tožnik pri tem ponavlja ugovor na katerega je odgovorila že tožena stranka v svojem sklepu z dne 11. 11. 1996. Sodišče se pri tem strinja s stališčem tožene stranke, da znanje tujega jezika ni bil razpisni pogoj temveč pričakovanje, ki ga je objavila razpisna komisija in navedla kaj še pričakuje od kandidata. Tako je razpisna komisija navedla, da pričakuje še znanje enega tujega jezika in izkušnje pri vodenju. Torej ne gre za pogoj, ki bi bil določen s statutom, ampak gre za pričakovanje, ki ga je navedla razpisna komisija. Ker pri tem razpisna komisija ni navedla s katero listino je to pričakovanje izpolnjeno, je tožena stranka, po presoji sodišča, ocenila listine, ki jih je v zvezi s tem predložil izbrani kandidat in navedla svoje razloge zakaj ocenjuje, da ustrezajo pričakovanju, ki ga je objavila razpisna komisija.

Tožnik v tožbi ugovarja, da se je nadzorni svet pri izbiri oprl na dodatne kriterije oziroma pripomočke za ocenjevanje z dne 4. 9. 1996, ki niso bili objavljeni. Pri tem je potrebno pritrditi temu tožbenemu ugovoru, da ti dodatni kriteriji oziroma pripomočki za ocenjevanje niso bili objavljeni oziroma jih tožena stranka ni predložila v spis. Tožena stranka pa tega tudi ne pojasnjuje v odgovoru na tožbo. Po presoji sodišča pa je v tem primeru ne glede na navedeno potrebno poudariti, da je nadzorni svet tožene stranke ugotovil, da sta oba kandidata izpolnjevala razpisne pogoje, to je pogoje, ki jih določa statut in pričakovanja, ki jih je ob razpisu določila razpisna komisija. Nadzorni svet tožene stranke je izmed dveh kandidatov izbral AA, in to soglasno. Ob dejstvu, da sta oba kandidata izpolnjevala razpisne pogoje in da je bila odločitev nadzornega sveta tožene stranke soglasna, po presoji sodišča, na to soglasno odločitev ne morejo poseči dodatni kriteriji oziroma pripomočki za ocenjevanje z dne 4. 9. 1996. Nadzorni svet sicer navaja, da se je oprl tudi na dodatne kriterije oziroma pripomočke, vendar iz obrazložitve sklepa nadzornega sveta tožene stranke ne izhaja, da bi to kakorkoli vplivalo na ugotovitev, da oba kandidata izpolnjujeta razpisne pogoje, zato tožbenih ugovorov v zvezi s tem ni bilo mogoče upoštevati.

Sodišče je tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00, v nadaljevanju: ZUS), ker je ugotovilo, da je odločitev tožene stranke pravilna kljub temu, da je nadzorni svet tožene stranke odločal v dvostopenjskem postopku.

K 2. točki izreka: Sodišče je zavrnilo predlog za povrnitev stroškov tožene stranke na podlagi 3. odstavka 23. člena ZUS. Sodišče je v tem upravnem sporu odločalo le o zakonitosti imenovanja direktorja in zato trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.