Jedro

Kmetija je (tista) oblika kmetijskega gospodarstva, kjer se nosilec in člani ali članice kmetije ter zaposleni ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo (4. člen ZKme-1). Za kmetijo kot obliko KMG je torej relevantno, da je ''delujoča'', tj. da se njeni člani ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Ukvarjanje s kmetijsko dejavnostjo po presoji sodišča predpostavlja tudi prihodke iz te dejavnosti.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1.Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo zavrnil zahtevek tožnice za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahteven objekt, skedenj 10, na parc. št. 111 in 222, k.o. ...

2.Iz obrazložitve izhaja, da je gradnja skednja predvidena na območju površine razpršene poselitve A in na območju najboljših kmetijskih zemljišč K1 v EUP ZA_3650, kar je dopustno le pod pogoji, ki jih določa 34. člen Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika (v nadaljevanju Odlok o OPN). Organ ugotavlja, da ti pogoji niso izpolnjeni. Evidentiranje tožničinega kmetijskega gospodarstva (v nadaljevanju KMG) v registru kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju RKG), brez zemljišč v uporabi, izkazuje zgolj to, da gre za KMG, ki šele nastaja. Da ima tožnica kmetijo, ne izhaja niti iz registriranega čebelnjaka, niti iz pogodbe o medsebojnem partnerstvu z dne 15. 4. 2019, saj iz slednje ne izhaja, da se tožnica sama ukvarja s kmetijsko dejavnostjo.

3.Drugostopenjski organ je pritožbo tožnice zavrnil. V zvezi s pritožbenimi navedbami je še dodal, da je jasno razvidno, da se obravnavana gradnja nahaja delno na območju namenske rabe K1 in delno na območju namenske rabe A. Pritrjuje razlogom prvostopenjskega organa, da je po določbah Odloka o OPN nameravana gradnja na kmetijskem zemljišču dovoljena le, če je potrebna za obstoječo kmetijo. Obstoječa kmetija je tista, ki deluje in je v upravljanju kmeta - investitorja, ki želi postaviti pomožni kmetijsko-gozdarski objekt ter ne kateregakoli drugega kmeta. Ker se tožnica sklicuje na kmetijo, ki je last druge osebe, obstoja lastne kmetije ni dokazala.

Bistvene navedbe strank v upravnem sporu

4.Tožnica je vložila tožbo, v kateri je navedla, da je Občina Vrhnika kot mnenjedajalec kršila postopek, ko je izdala skupno neskladno mnenje za gradnjo za več nezahtevnih pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov različnih investitorjev, saj bi morala vlogo vsakega investitorja za vsak objekt obravnavati ločeno in ne v enem mnenju. Prvostopenjski organ je napačno ugotovil, da se objekt skedenj 10 nahaja tudi na območju K1, saj se nahaja zgolj na območju A. Pri priloženih izrisih lokacije objekta ter območja zazidljivosti prihaja namreč do zamikov zaradi prenosa 2D izrisa na 3D karto iObčina. Priložen izris je identičen vseh lanskim izrisom za vsa že pravnomočna gradbena dovoljenja, ki jih je prvostopenjski organ že prepoznal kot ustrezna. Območje A je bilo določeno z lokacijsko preveritvijo v letu 2020, podatki so bili pridobljeni z dejanskimi izmerami na terenu. Drugostopenjski organ se je pri obravnavi tega ugovora skliceval tudi na dokument Občine Vrhnika z dne 4. 5. 2021, ki sploh ne obstaja. Tožnica tudi ne more ugotoviti, za kateri dokument gre. Potrdilo o namenski rabi z dne 19. 3. 2021 pa tudi ne izkazuje lokacije objekta na obeh območjih. Tožnica je že večkrat opozorila na napačne podatke v sistemu. Vztrajala je tudi, da izpolnjuje pogoje za postavitev objekta na območju A, kot tudi na območju K1 po drugem in po tretjem odstavku 34. člena Odloka o OPN.

5.Trdi, da je toženka napačno razlagala predpis, ker je pogoje iz drugega in tretjega odstavka 34. člena Odloka o OPN presojala kumulativno, saj gre za individualno določene pogoje, kar nakazuje tudi 3.ča člen ZKZ. Sicer pa je tožnica za izdajo GD zaprosila ob izpolnjevanju pogojev iz 113. člena Odloka o OPN, saj se predvidena lokacija nahaja na območju A. Četudi pa bi trditev organa o umestitvi objekta držala, tožnica izpolnjuje tudi pogoje za postavitev objekta na območju K1. Objekt se v vsakem primeru nahaja znotraj 30 m pasu, ki obkroža območje stavbnih zemljišč, saj drugje na območju stavbnih zemljišč ni več prostora za gradnjo. Na vsakem delu zazidljivega zemljišča je že predvidena lokacija drugega objekta. Tožnica izpolnjuje tudi pogoje po tretjem odstavku 34. člena Odloka o OPN. Po mnenju tožnice ta ne določa, da bi morala biti gradnja pomožnega objekta potrebna za obstoječo kmetijo, ampak določa le, da mora imeti investitor v lasti ali zakupu določeno površino zemljišč, kar izpolnjuje. Izkazala je tudi stavbno pravico. Opozorila je na drugačno stališče Občine Vrhnika (oziroma pozitivno mnenje) v drugih zadevah, kar kaže na neenako obravnavo strank. Ne strinja se niti z zaključkom, da ni izkazala, da ima delujočo kmetijo, kar izkazuje iz izpisom iz RKG, iz katerega je jasno razvidno, da je kmetijsko gospodarstvo s svojimi površinami v uporabi uvrščeno v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Iz 34. člena Odloka o OPN ne izhaja, da je možnost gradnje pomožnih objektov omejena le na že več let delujoča kmetijska gospodarstva. Priložila je tudi zbirno vlogo z dne 1. 3. 2022, ki je ni mogla prej priložiti glede na rok za oddajo zbirnih vlog. Stališče toženke, da tožnica ne opravlja kmetijske dejavnosti, je zmotno, saj to dejavnost opravlja, za kar ima zagotovljena tudi sredstva, slednja pa je tudi že prejela iz naslova nepovratnih sredstev (s projekti EIP 16.5 Travniški sadovnjaki, Podporni organizmi). Sodišču je predlagala, da izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Uveljavljala je tudi povračilo stroškov postopka.

6.Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču poslala upravne spise v zadevi.

K I. točki izreka

7.Tožba ni utemeljena.

8.V obravnavani zadevi ni sporno, da je predmet zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja pomožni kmetijsko-gozdarski objekt (skedenj 10), ki sodi med nezahtevne objekte. Sporno tudi ni, da je tožnica izkazala pravico graditi na zemljišču s parc. št. 111 in 222, k.o. ... Sporno je, ali naj bi se objekt postavil tudi na zemljišču, ki je po prostorskem aktu Občine Vrhnika kmetijsko zemljišče, in ne zgolj na stavbnem zemljišču, in ali so za postavitev tega objekta izkazani pogoji, ki jih določa Odlok o OPN.

9.Uvodoma se sodišče opredeljuje glede ugovora tožnice o lokaciji nameravane gradnje v območje namenske rabe A - površine razpršene poselitve. Prvostopenjski organ je s tem v zvezi navedel, da ni mogoče natančno določiti lokacije nameravane gradnje glede na priloge k vlogi (priloga 6, list 3) in primerjavo grafike GIS Vrhnika in grafike elaborata lokacijske preveritve, nato pa ugotovil, da je objekt zaradi zamika lokacijske preveritve umeščen na območje namenske rabe A in območje namenske rabe K1. Tej ugotovitvi je pritrdil tudi drugostopenjski organ z navedbami, da se gradnja nahaja delno na območju namenske rabe A - površine razpršene poselitve ter delno na območju namenske rabe K1 - najboljša kmetijska zemljišča. Pri tem se je oprl na priloženo karto spletnega GIS portala Občine Vrhnika s prikazom objekta na zemljiškokatastrskem prikazu (priloga 6, list 3) in poročil o parceli št. 111 in 222, k.o. ..., Občine Vrhnika z dne 4. 5. 2021, kar je k vlogi priložila tožnica sama.

10.Tožnica s tem v zvezi najprej opozarja, da dokument z datumom 4. 5. 2021 ne obstaja, zato ne more ugotoviti, za kateri dokument gre, hkrati pa sama ugotavlja, da gre za potrdilo o namenski rabi Občine Vrhnika, št. 3501-2/2021-159 (5-06) z dne 19. 3. 2021. In za to listino tudi gre. Kot namreč izhaja iz podatkov spisa, je tožnica k vlogi za izdajo GD med drugim priložila tudi potrdilo o namenski rabi, št. 3501-2/2021-159 (5-06), izdano 19. 3. 2021 in ne - kot je očitno pomotoma navedeno v drugostopenjski odločbi - 4. 5. 2021. Iz tega potrdila nedvomno izhaja, da je osnovna namenska raba zemljišča s parc. št. 111: G - gozdna zemljišča, K1 - najboljša kmetijska zemljišča in A - površine razpršene poselitve, osnovna namenska raba zemljišča s parc. št. 222 pa K1 - najboljša kmetijska zemljišča in A - površine razpršene poselitve. Tožnica že zato ne more uspeti z ugovorom, da do zamikov prihaja zaradi prenosa izrisov, najprej iz 2D izrisa na 3D izris karto iObčina, nato pa še dodatno na A5 format. Hkrati za presojo v tem primeru ni relevantno, da so bili ti izrisi priloženi k zahtevam za izdajo GD, ki so vsa pravnomočna, kot tudi diametralno nasprotna mnenja Občine Vrhnike v prejšnjih zadevah, saj so pomembna dejstva in okoliščine, ki se nanašajo na ta primer.

11.Ob tem pa za obravnavani primer, glede na materialnopravne predpise, ki za ta primer veljajo, tudi ni pravno relevantno, ali se nameravani objekt nahaja na območju namenske rabe A ali na območju namenske rabe K1. Bistveno namreč je, ali je tožnica izkazala obstoj kmetije, kar pa bo sodišče presodilo v nadaljevanju.

12.V času izdaje izpodbijane odločbe veljavni ZKZ je v točki b) prvega odstavka 3.č člena določal, da lahko lokalna skupnost v prostorskem aktu na območjih kmetijskih zemljišč dopusti gradnjo enostavnih in nezahtevnih pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov v skladu z uredbo, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, razen kleti in vinske kleti. Nadalje je 3.ča člen ZKZ določal, da lahko ne glede na zakon, ki ureja graditev objektov, staje in pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, ki so po predpisu, ki ureja razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje, nezahtevni objekti, razen rastlinjaka, ograje za pašo živine, obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže proti toči ter ograje za zaščito kmetijskih pridelkov, na kmetijskem zemljišču gradi investitor, ki ima v lasti oziroma zakupu: a) najmanj 1 ha zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge kmetijske površine, ali b) najmanj 5.000 m2 zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med trajne nasade.

13.Pri tem je bilo v četrtem odstavku 3.č člena ZKZ določeno, da lahko lokalna skupnost v prostorskem aktu za gradnjo […] pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov iz točk b) in [...], ki so po predpisu, ki ureja razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje, nezahtevni objekti, razen rastlinjaka, ograje za pašo živine, obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže proti toči ter ograje za zaščito kmetijskih pridelkov, predpiše strožje pogoje kot so določeni v 3.ča členu tega zakona glede zahtevanih površin kmetijskih zemljišč, ki jih mora izpolnjevati investitor, da lahko gradi na kmetijskem zemljišču.

14.Po presoji sodišča ta zakonska določba ne pomeni, da lahko občine določijo dodatne pogoje le v smislu večje površine zemljišča, ki bi jo moral imeti investitor v lasti ali zakupu, da bi lahko na kmetijskem zemljišču postavil pomožen kmetijsko-gozdarski objekt. Po jezikovni razlagi je namreč mogoče to določbo razumeti le tako, da lahko občina določi katerekoli strožje pogoje, kot so zakonski pogoji o zahtevanih kmetijskih površinah v lasti ali zakupu. Očitno je, da je zakonodajalec, ker je prostorsko planiranje izvirna pristojnost občine, slednjim prepustil, da določijo dodatne pogoje glede na značilnosti prostora, ki je predmet konkretnega urejanja. Pri tem tudi iz obrazložitve predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah ZKZ-E izhaja namen zakonodajalca, da bo po predlagani ureditvi lokalna skupnost za gradnjo objektov in posegov v prostor na kmetijskih zemljiščih lahko predpisala tudi dodatne pogoje in kriterije, ki jih bo moral izpolnjevati investitor za gradnjo na kmetijskem zemljišču. Navedeno po razlagi zakonodajalca pomeni, da bo investitor za gradnjo npr. staje moral izpolnjevati pogoj glede zahtevanih površin kmetijskih zemljišč, določen z ZKZ, ali pogoj glede zahtevanih površin kmetijskih zemljišč, določen s prostorskim aktom (le v primeru, da se bo občina odločila, da predpiše strožje pogoje glede zahtevanih površin kmetijskih zemljišč), ter ostale pogoje, ki jih bo predpisala občina s prostorskim aktom. Dodatne pogoje in kriterije bo lahko lokalna skupnost predpisala za vse objekte, ki jih je dopustno načrtovati na kmetijskih zemljiščih, razen za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

15.Občina Vrhnika je skladno z zakonskim pooblastilom v Odloku o OPN določila strožje pogoje od teh, navedenih v 3. ča členu ZKZ. Tako je po drugem odstavku 34. člena dovoljeno graditi pomožne kmetijsko-gozdarske objekte v območjih namenske rabe SK, A in IK ter v drugih območjih stavbnih zemljišč, če gre za potrebe delovanja obstoječe kmetije. Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti se lahko gradijo tudi v območju namenske rabe K1, K2 in G, in sicer v 30 m pasu, ki obkroža območje stavbnih zemljišč kmetije, pod pogojem, da na območju stavbnih zemljišč kmetije, zaradi premajhne razpoložljive površine, takšnega objekta ni mogoče zgraditi. Po tretjem odstavku tega člena pa je pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, ki so po predpisu, ki ureja razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje, nezahtevni objekti, razen rastlinjaka, ograje za pašo živine, obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade, opore za mreže proti toči ter ograje za zaščito kmetijskih pridelkov, dopustno graditi tudi na območjih namenske rabe K1 in K2 izven 30 m pasu, ki obkroža območje stavbnih zemljišč kmetije, pod pogojem, da ima investitor gradnje v lasti oziroma zakupu: (1) najmanj 1 ha zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge kmetijske površine, ali (2) najmanj 5.000 m2 zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med trajne nasade (tretji odstavek).

16.Ne drži, da po tretjem odstavku 34. člena Odloka o OPN za postavitev pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov zadostuje, da ima investitor (zgolj) v lasti ali zakupu določeno površino zemljišč, kot neutemeljeno zatrjuje tožnica. Iz navedenih določb jasno izhaja, da je po obeh odstavkih pogoj za gradnjo pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov na kmetijskih zemljiščih obstoj kmetije oziroma stavbna zemljišča kmetije. Stavbno zemljišče je zemljišče, ki je s prostorskimi akti namenjeno graditvi objektov. Stavbno zemljišče kmetije tako v bistvu predpostavlja tudi obstoj nekega objekta te kmetije. Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti pa morajo biti namenjeni tej kmetiji oziroma njeni kmetijski dejavnosti. Razlika med drugim in tretjim odstavkom 34. člena Odloka o OPN torej ni v tem, da obstoj kmetije po tretjem odstavku ni potreben. Razlika je v oddaljenosti lokacije nameravane gradnje od stavbnih zemljišč kmetije, vrsti objektov, ki jih je dopustno graditi na eni in drugi oddaljenosti od stavbnih zemljišč kmetije, ter v tem, da pomanjkanje razpoložljivih stavbnih zemljišč po tretjem odstavku ni bistveno. Je pa zato v tretjem odstavku 34. člena Odloka o OPN, ki dopušča gradnjo tudi izven 30 metrskega pasu od stavbnih zemljišč kmetije, določen še dodaten pogoj, in sicer, da je investitor lastnik ali zakupnik določene površine kmetijskih zemljišč.

17.Ne drži tožbeni ugovor, da naj bi organa presojala, ali tožnica istočasno izpolnjuje pogoje po drugem in po tretjem odstavku. Presojala sta, ali izpolnjuje pogoje po drugem ali po tretjem odstavku 34. člena Odloka o OPN, in zaključila, da po nobenem odstavku, ker nima kmetije, za potrebe katere bi se obravnavani pomožni kmetijsko gospodarski objekt zgradil.

18.Prvostopenjski organ je v zvezi s pogoji po drugem odstavku 34. člena Odloka o OPN ugotovil, da je tožnica izkazala pravico graditi na zemljišču s parc. št. 111 in 222, k.o. ... Iz priložene dokumentacije ni razvidno, da bi imela tožnica kmetijo/stavbna zemljišča v oddaljenosti 30 m, temveč je ta pas (ki izhaja iz lista 3), narisan od stavbnih zemljišč kmetije na naslovu ..., tožnica pa ima kmetijsko gospodarstvo evidentirano na koordinate na zemljišču s parc. št. 111, k.o. ... Tožnica je sicer uveljavljala, da se nameravana gradnja nahaja v 30 metrskem pasu od stavbnih zemljišč kmetije, vendar je ta kmetija na naslovu ..., last druge fizične osebe in ni last tožnice.

19.Tožnica v tožbi temu ugovarja in vztraja, da se nameravani objekt nahaja znotraj 30 m pasu, ki obkroža stavbna zemljišča, na katerih za postavitev ni več prostora, ker naj bi bila na vsakem delu zazidljivega območja predvidena lokacija drugega (nezahtevnega) objekta, zaplata na JV delu za staro kmečko hišo pa naj bi morala ostati prosta za v prihodnosti zgrajeno novo, večjo domačijo. Temu argumentu sodišče ne more slediti in se strinja s toženko, da 30 metrski pas obkroža kvečjemu stavbna zemljišča objekta na naslovu ..., za katerega je bilo ugotovljeno, da je v lasti druge fizične osebe, torej, da gre za kmetijo druge fizične osebe (kot izhaja iz zapisnika o ustni obravnavi z dne 27. 8. 2021, je last A. A.). Tej ugotovitvi pa tožnica ne oporeka.

20.Tudi za pogoje iz tretjega odstavka 34. člena Odloka o OPN je organ ugotovil, da niso izpolnjeni. To, da tožnica nima kmetije, je utemeljil s tem, da tožničin KMG „kmetija na ..., Vrhnika, ...“, s tam navedenimi koordinatami na parc. št. 111 k.o. ..., last A. A., nima kmetijskih zemljišč v uporabi. Zemljišče parc. št. 111 k.o. ..., katerega lastnica je družba B., ima tožnica v zakupu na podlagi zakupne pogodbe, sklenjene dne 22. 3. 2021, in je kot večletni GERK vpisano na drugo KMG MID ... Tožnica ima sicer registriran čebelnjak, vendar po presoji organa tožnica s samim evidentiranjem kot nosilke v RKG in s čebelnjakom ne more izkazati obstoja kmetije. Predložena pogodba o partnerstvu z dne 15. 4. 2019, ki jo je sklenila med drugim tožnica, ne izkazuje, da se družba sama ukvarja s kmetijsko dejavnostjo (3. in 4. člen Zakona o kmetijstvu - ZKme-1). Evidentiranje kmetijskega gospodarstva v RKG, brez zemljišč v uporabi, izkazuje zgolj, da gre za KMG, ki šele nastaja.

21.Tožnica temu ugovarja, češ da tretji odstavek 34. člena OPN ne omejuje možnosti gradnje pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov na obstoječo kmetijo, temveč določa le določeno količino zemljišč v lasti oziroma zakupu. Pogoje torej po njenem mnenju izpolnjuje, ker ima v zakupu več kot 1 ha kmetijskih zemljišč na ... (parc. št. 111 v izmeri 19.245 m2, travniške površine), ki so v uporabi, ker ima registrirano kmetijsko gospodarstvo in zemljišča v uporabi, z registriranim sedežem kmetije, podanem v koordinatah na ... na ..., registriran čebelnjak ter več kot 50 % letnih prihodkov iz kmetijskih EIP projektov, z izkazano ustanovljeno stavbno pravico.

22.V 15. točki 19. člena Odloka o OPN je določeno, da je kmetija KMG, kot je določeno v predpisih s področja kmetijstva. Sodišče se strinja s presojo toženke, da iz teh predpisov ne izhaja, da že sam vpis v RKG dokazuje obstoj kmetije. V 141. členu ZKme-1 je namreč določeno, da se v RKG se vpišejo nosilci, ki izpolnjujejo vsaj enega izmed naslednjih pogojev: 1. da so v skladu s predpisi zavezanci za vpis v zbirke podatkov z delovnega področja ministrstva; 2. da uveljavljajo finančne podpore po tem zakonu ali kakršne koli druge ukrepe kmetijske politike; 3. da so za opravljanje kmetijske dejavnosti vpisani v uradne evidence ali registre po drugih predpisih; 4. da imajo v uporabi: - najmanj 1 hektar zemljišč, ki po evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč sodijo med kmetijska zemljišča, ali - najmanj 0,1 hektarja oljčnikov ali - najmanj 0,2 hektarja intenzivnega sadovnjaka ali 0,1 hektarja jagodičja ali lupinarja ali - najmanj 0,05 ha vinograda ali - hmeljišče; 5. da tržijo pridelke, ki jih pridelujejo (prvi odstavek). Podatki iz RKG se uporabljajo za izvajanje ukrepov kmetijske politike, za spremljanje stanja kmetijstva za obveščanje in informiranje v zvezi z vpisanimi podatki in ukrepi kmetijske politike, za načrtovanje kmetijske politike, za izvajanje ukrepov v skladu z zakonom, ki ureja promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov, in za druge namene, če je tako določeno z zakonom (drugi odstavek).

23.Kmetija pa je (tista) oblika kmetijskega gospodarstva, kjer se nosilec in člani ali članice kmetije ter zaposleni ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo (4. člen ZKme-1). Za kmetijo kot obliko KMG je torej relevantno, da je „delujoča“, tj. da se njeni člani ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Ukvarjanje s kmetijsko dejavnostjo po presoji sodišča predpostavlja tudi prihodke iz te dejavnosti.

24.Po presoji sodišča je toženka pravilno štela, da prihodki, ki jih tožnica prejema iz subvencij oziroma sredstev EIP 16. 5. projekta Travniški sadovnjaki, ne predstavljajo prihodkov KMG iz kmetijske dejavnosti. Ne drži niti, da tega ni utemeljila. V izpodbijani odločbi je pojasnila, da prejemanje teh sredstev ni upoštevno zato, ker ne gre za prihodke iz ukvarjanja s kmetijsko dejavnostjo, kot ta izhaja iz 3. in 4. člena ZKme-1. Kmetijska dejavnost je gospodarska panoga, ki obsega pridelovanje kmetijskih rastlin oziroma živinorejo ter storitve za rastlinsko pridelavo oziroma živinorejo, razen veterinarskih storitev, in dejavnosti, ki so v predpisih, ki urejajo standardno klasifikacijo dejavnosti, navedene pod »01.1 Pridelovanje netrajnih rastlin«, »01.2 Gojenje trajnih nasadov«, »01.3 Razmnoževanje rastlin«, »01.4 Živinoreja«, »01.5 Mešano kmetijstvo« in »01.6 Storitve za kmetijsko proizvodnjo in priprava pridelkov« (1. točka prvega odstavka 3. člena ZKme-1). Tožnica ni niti zatrjevala, da naj bi se na njenem KMG opravljala katerokoli od teh dejavnosti. To, da izvaja kmetijsko dejavnost, naj bi bilo izkazano s tem, da je oddala zbirno vlogo, in s tem, da je vključena v EIP 16.5 projekt ..., iz katerega ima predvideno sofinanciranje v višini 136.623,10 EUR, od česar je prejela že 99.972,39 EUR. Vendar s temi prihodki ni mogoče dokazati, da se na registriranem KMG opravlja katera od kmetijskih dejavnosti, kot to gospodarsko dejavnost definira 3. člen ZKme-1. Tega ne dokazuje niti registrirano stojišče čebel. Vzpostavitev travniškega sadovnjaka in registrirani čebelnjak, za potrebe katerih naj bi bila po trditvah tožnice potrebni pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, prav tako ne sodi med navedene kmetijske dejavnosti.

25.Tožnica v tožbi kot dokaz ukvarjanja s kmetijsko dejavnostjo uveljavlja tudi sodelovanje pri projektu EIP 16.5 ..., ki poteka od 18. 5. 2022 do 18. 5. 2025 in za katerega ima predvideno sofinanciranje v višini 35.030,24 EUR (kar izkazuje z odločbo Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, št. 33133-23/2021/9 z dne 18. 5. 2022). Ker organ odloča po stanju na dan izdaje odločbe, ta dokaz po 52. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ni dopusten.

26.Obstoja kmetije oziroma stavbnih zemljišč kmetije tožnica tudi ne more izkazati z zakupom zemljišča s parc. št. 111, k.o. ... (na katerem je sicer vpisano kmetijsko gospodarstvo tožnice na koordinate), saj - kot že povedano - se kmetija oziroma stavbna zemljišča kmetije, na katera se sklicuje tožnica, nahajajo na naslovu ..., Vrhnika, ta pa je v lasti druge osebe in ne tožnice. Da tožnica nima zemljišč v uporabi, kot je to v izpodbijani odločbi pravilno ugotovil upravni organ, izhaja tudi iz izpiska iz RKG, ki je v upravnem spisu zadeve. Iz kasnejšega izpiska iz RKG, predloženega v sodni spis, sicer izhaja, da je tožnica 29. 9. 2021, torej po izdaji izpodbijane odločbe kot GERK v uporabi njenega RKG vpisala GERK-PID št. ... (A24). Ker organ odloča o stanju na dan izdaje odločbe, pa tudi ta dokaz po 52. členu ZUS ni dopusten.

27.Po presoji sodišča je tako ugotovitev, da tožnica nima kmetije, za potrebe katere naj bi postavila nameravani objekt, pravilna in zakonita. Iz povedanega izhaja tudi, da izpodbijani akt vsebuje vse relevantne razloge, na katerih tak zaključek temelji. Zato sodišče kot neutemeljene zavrača tudi tožbene trditve, da ga ni mogoče preizkusiti.

28.Po tretjem odstavku 31. člena GZ je bil mnenjedajalec glede skladnosti s prostorskimi izvedbenimi akti občina, ki je v obravnavani zadevi dala negativno mnenje k nameravani gradnji. V zvezi s trditvami, da naj bi občina Vrhnika pri izdaji mnenja kršila postopek, je treba pojasniti, da tega postopka ni mogoče kršiti, ker ni predpisan. Sodišče zavrača tudi tožbeno trditev, da se toženka na negativno mnenje ne bi smela opreti. Toženka je namreč štela, da je mnenje nejasno in je v skladu s tretjim odstavkom 40. člena GZ razpisala ustno obravnavo z namenom uskladitve mnenj. Ker uskladitev oziroma sprememba ni bila dosežena, je izvedla ugotovitveni postopek in sama ugotavljala, ali obstajajo pogoji za gradnjo nameravanega objekta, kot jih določata drugi in tretji odstavek 34. člena Odloka o OPN. Kot je sodišče že pojasnilo, je v tem postopku oziroma izpodbijani odločbi ugotovila vsa relevantna dejstva, na podlagi katerih je ugotovila, da ti pogoji niso izpolnjeni.

29.Glede na navedeno je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, saj sta se stranki strinjali, da se glavna obravnava ne opravi (peta alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K II. točki izreka

30.Odločitev o stroških postopka tožnice temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

-------------------------------

1Člen 3.č in 3. ča sta bila spremenjena 13. 4. 2022 z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijstvu ZKZ-G, Ur.l. 44/2022.

2Glej predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih – predlog za obravnavo po rednem postopku, EVA 2012-2330-0182, stran 8 in 63. Tudi v predlogu ZKZ-G (ki velja od 13. 4. 2022), EVA 2020-2330-0134, je zakonodajalec pri predlaganih spremembah 3.č člena pojasnil, da bo objekte iz tega člena dopustno graditi na vseh kmetijskih zemljiščih (trajno varovanih in drugih kmetijskih zemljiščih), če bo to dopuščal prostorski akt lokalne skupnosti in pod pogoji, ki jih bo določal prostorski akt.

3V času izdaje izpodbijane odločbe je veljala vsebina tretjega odstavka 34. člena kot je bila uveljavljena z 13. členom Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika, Ur.l. 60/2019.

4Glej točko 40. prvega odstavka 3. člena v času izdaje odločbe veljavnega Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-2).

5Ta določa, da lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta.

-------------------------------

Zveza

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o kmetijstvu (2008) - ZKme-1 - člen 4, 141 Zakon o spremembah in dopolnitvi Zakona o kmetijskih zemljiščih (2017) - ZKZ-F - člen 3č, 3ča

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.