Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bilo sodišče glede na potrdilo o pravnomočnosti vezano na sodbo P 1698/2010-II z dne 13. 6. 2013.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bilo sodišče glede na potrdilo o pravnomočnosti vezano na sodbo P 1698/2010-II z dne 13. 6. 2013.
1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da sta toženca dolžna tožnici solidarno plačati 143.303,21 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 4. 2016 dalje. V presežku, za plačilo zakonskih zamudnih obresti od gornjega zneska za čas od 29. 6. 2013 do 7. 4. 2016, je tožbeni zahtevek zavrnilo (I. točka izreka). Tožencema je še naložilo, da tožnici povrneta pravdne stroške (II. točka izreka).
2. Višje sodišče je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.
3. Predlog za dopustitev revizije vlaga tožena stranka. V predlogu za dopustitev revizije zastavi vprašanja: 1) ali v primeru izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije odškodnino zoper poslovodstvo po 42., 43. in prvem do četrtem odstavku 44. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) upnik uveljavlja v korist stečajne mase (oziroma v dobro premoženja izbrisane družbe ali vseh upnikov izbrisane družbe) ali za svoj račun, 2) ali gre pri odškodnini, ki se uveljavlja po 42., 43. in prvim do četrtim odstavkom 44. člena ZFPPIPP v povezavi z drugim odstavkom 442. člen ZFPIPP, za odškodnino družbe zoper poslovodstvo in torej kasneje najdeno premoženje družbe, s katerim se ravna po 443. členu ZFPPIPP ali za odškodnino upnika zoper poslovodstvo, 3) ali je pravni standard zlorabe družbe kot pravne osebe, ki je podlaga za spregled pravne osebnosti, podan v primeru izbrisa iz registra družbe, ki pred tem ni imela premoženja, da bi z izbrisom brez stečaja prešlo na družbenike; ali je mogoče ugotoviti zlorabo družbe v korist družbenikov te družbe, ki nima premoženja, da bi prešlo z izbrisom na družbenike, in, ali je posledično mogoč spregled pravne osebnosti zoper take družbenike, 4) ali je ob upoštevanju, da gre pri spregledu pravne osebnosti za družbenikovo odgovornost za isto terjatev, kot je bila terjatev družbe (in ne za novo terjatev proti družbeniku), treba upoštevati iste roke za zastaranje terjatve tudi v odnosu do družbenika, in 5) ali je dopustno, da sodišče ob seznanitvi z okoliščinami, ki kažejo na to, da pravnomočnost sodbe ni mogla nastopiti, te okoliščine preprosto ignorira in se njim navkljub sklicuje na takšno sodbo kot na pravnomočno, ter zavoljo tega opusti ugotavljanje dejanskega stanja, ki je z njo povezano; ali se je dopustno ob seznanitvi s takšnimi okoliščinami, ki kažejo na to, da pravnomočnost sodbe ni nastopila a) sklicevati na pomanjkanje pravnega interesa za vložitev predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti ter b) opustiti vsakršen ukrep za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti, ki ga nalaga uradna dolžnost in se zadovoljiti s preveritvijo štampiljke o potrditvi pravnomočnosti; ali se pri pažnji na pravnomočnost sodbe po uradni dolžnosti sodišče ob opozorilu na neobstoj pravnomočnosti lahko zadovolji s preverbo obstoja klavzule o pravnomočnosti ali pa mora vsebinsko preveriti predpostavke pravnomočnosti.
4. Predlog je delno utemeljen.
5. Vrhovno sodišče je ocenilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v obravnavani zadevi podani glede pravnega vprašanja, navedenega v izreku sklepa (tretji odstavek 367.c člena ZPP).