Jedro

Ne glede na težko socialno stanje tožeče stranke, davčni organ ne more odobriti odpisa ali delnega odpisa obveznosti samostojnim podjetnikom, ki prenehajo opravljati dejavnosti, za davke, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti (čl. 101/7 ZDavP-2).

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Upravni organ prve stopnje je z izpodbijano odločbo zavrnil vlogo tožeče stranke za odpis davčnega dolga iz naslova prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki jo je dne 1. 3. 2010 vložila tožeča stranka. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da 7. odstavek 101. člena Zakona o davčnem postopku davčnemu organu ne dopušča odpisa ali delnega odpisa obveznosti samostojnim podjetnikom, ki prenehajo opravljati dejavnost za davke, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti. Tožeča stranka je dne 17. 9. 2009 prenehala opravljati dejavnost kot samostojni podjetnik, dolg, katerega odpis je predlagala pa se nanaša na prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za čas, ko je dejavnost kot samostojni podjetnik opravljala oziroma, se ta dolg nanaša na opravljanje dejavnosti. V skladu s 7. odstavkom 101. člena Zakona o davčnem postopku se tako kljub težkemu ekonomskemu in socialnemu stanju tožeče stranke, za ta dolg ne more dovoliti odpisa.

Tožeča stranka je s svojo odločbo št. DT-499-31-248/2010-2 z dne 3. 8. 2010 pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo upravnega organa kot neutemeljeno zavrnila.

Tožeča stranka v tožbi izpodbija odločbo upravnega organa prve stopnje. V tožbi navaja, da se zoper izpodbijano odločbo pritožuje zaradi tega, ker upravni organ prve stopnje ni dovolj upošteval socialnega stanja, v katerem se nanaša njena 6-članska družina, ki je zaradi izgube dela ostala brez stanovanja in denarja za preživljanje in trenutno živi le s pomočjo socialne pomoči, ki jo prejema.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe tožeče stranke in vztraja pri razlogih za svojo odločitev navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V zadevi ni sporno, da je tožeča stranka dne 1. 3. 2010 pri upravnemu organu prve stopnje vložila vlogo za odpis davčnega dolga iz naslova prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V zadevi tudi ni sporno, da je tožeča stranka dne 17. 9. 2009 prenehala opravljati dejavnost kot samostojni podjetnik in da se dolg iz naslova prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje nanaša na čas, ko je dejavnost kot samostojni podjetnik še opravljala.

Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06, 24/08 – ZDKIS, 125/08 in 110/09, v nadaljnjem besedilu ZDavP-2), ki se v zadevi uporablja za odločanje o odpisu davčnega dolga iz naslova prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (čl. 3/3 ZDavP-2) v 101. členu določa, da davčni organ lahko dovoli odlog plačila davčnega dolga za čas do 2 let oziroma dovoli plačilo davčnega dolga v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev ali določi, da se davčnemu zavezancu davek v celoti ali deloma odpiše, če bi se s plačilom davčne obveznosti lahko ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca ali njegovih družinskih članov. Podrobnejši kriterij za odpis, delni odpis, obročno plačilo in odlog plačila davčnemu zavezancu – fizični osebi, določa Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 141/06-v nadaljevanju Pravilnik). Davčni organ pa ne more odobriti odpisa ali delnega odpisa obveznosti v skladu s tem členom samostojnim podjetnikom, ki prenehajo opravljati dejavnosti, za davke, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti (čl. 101/7 ZDavP-2). Glede na navedeno davčni organ pri odločanju, ne glede na težko socialno stanje tožeče stranke, tožeči stranki ne more omogočiti ugodnosti odpisa davčnega dolga ali drugih ugodnejših načinov poplačila dolga preko restriktivno določenih zakonskih pogojev. Tožena stranka tako ni mogla odobriti odpisa ali delnega odpisa obveznosti tožeči stranki, ki je prenehala opravljati dejavnost za prispevke, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti in je njeno vlogo za odpis pravilno zavrnila.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 119/08-odl.US, 107/09-odl.US in 62/10 – ZUS-1) po tem, ko je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena.