Jedro

Ker je tožnica z dnem 1. 1. 2008 ponovno začela opravljati dejavnost, na podlagi katere je zavarovana (ponovno se je vpisala v imenik odvetnikov), ji je toženec z dnem 31. 12. 2007 utemeljeno ustavil izplačevanje starostne pokojnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožničin zahtevek, da se odpravita odločbi št. ... z dne 25. 2. 2008 in št. ... z dne 23. 1. 2009, s katerima je tožena stranka dokončno odločila, da se tožnici ustavi izplačevanje starostne pokojnine z 31. 12. 2007. S sklepom je tožbo v delu, kjer je tožnica zahtevala, da se ji prizna pravica do delne pokojnine od 15. 1. 2008 do 31. 12. 2008 ter da je toženec dolžan odmeriti delno pokojnino z vsemi pripadajočimi uskladitvami in jo v istem 30 dnevnem roku izplačati ter na zapadle zneske še obračunati in izplačati zakonske zamudne obresti, zavrglo.

Zoper sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožnica in predlagala, da jo sodišče druge stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku delno ugodi ter izpodbijana upravna akta odpravi v delu, v katerem je bilo v celoti ustavljeno izplačilo pokojnine za 31. 12. 2007 ter izplačevanje polovice starostne pokojnine za čas od 15. 1. 2008 do 30. 12. 2008, podrejeno pa jo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje. Navaja, da je pravilna ugotovitev sodišča, da se je s 1. 1. 2008 ponovno prijavila v zavarovanje ter od 15. 1. 2008 dalje opravljala odvetniško dejavnost le s polovico polnega delovnega časa. S sodbo V Ps 2389/2008 z dne 29. 10. 2010 ji je sodišče prve stopnje priznalo pravico do delne pokojnine za čas od 15. 1. 2008 do 31. 12. 2008 in toženi stranki naložilo odmero in izplačilo. Dne 21. 3. 2008 je zaprosila, da se ji izplačuje polovica starostne pokojnine, ker dejavnost od 15. 1. 2008 opravlja s polovičnim delovnim časom. Neutemeljeno je tožena stranka za 31. 12. 2007 ustavila izplačilo pokojnine, za čas od dne 15. 1. 2008 do dne 30. 12. 2008 pa ustavila izplačilo polovice starostne pokojnine. Sodišče bi moralo odločiti tudi glede na odločitev v zadevi V Ps 2389/2008, v kateri je bilo zahtevku tožnice ugodeno in priznana pravica do delne pokojnine. Odločitev z 31. 12. 2007 ni pravilna, ker je na ta dan imela status upokojenke. Dne 21. 3. 2008 je toženo stranko obvestila, da opravlja dejavnost le s polovičnim delovnim časom, dne 28. 3. 2008 pa je v zvezi z odločbo o popolni ustavitvi izplačevanja pokojnine, ki jo je prejela 13. 3. 2008, torej pred pravnomočnostjo odločbe o pridobitvi pravice do starostne pokojnine, toženo stranko obvestila, da se zoper takšno odločitev pritožuje, če ji tožena stranka od 15. 1. 2008 dalje ne bo izplačevala polovice starostne pokojnine. Ker je tožena stranka izdala dve dokončni zavrnilni odločbi, je morala obe izpodbijati z vložitvijo tožbe. Pri presoji njenega položaja oz. pravice do pokojnine ter delne pokojnine gre za enotno zadevo, o kateri je mogoče odločiti na enoten način. Sodišče bi zato moralo izpodbijani odločbi odpraviti, saj ne moreta ostati v veljavi v celotnem obsegu in bi jih drugostopenjsko sodišče moralo ustrezno delno razveljaviti in vezati na odločitev v zadevi V Ps 2389/2008. Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo. Kršitev postopka pritožnica ni opredelila, v okviru preizkusa po uradni dolžnosti po 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 – 45/08) pa sodišče druge stopnje ugotavlja, da v postopku ni bilo bistvenih kršitev.

Tožničin namen iz besedila pritožbe ni povsem jasen, ker se po naslovu pritožuje le zoper sodbo, iz obrazložitve pritožbe pa je mogoče sklepati, da izpodbija tudi sklep, ker zahteva, da sodišče ponovno in skupaj z odločitvijo o pravici do starostne pokojnine za 31. 12. 2007 odloči o pravici do delne pokojnine. Sodišče prve stopnje je glede zahtevka, da se tožnici prizna pravica do delne pokojnine in v posledici izplačilo z zakonskimi zamudnimi obrestmi, tožbo utemeljeno zavrglo. Ugotovilo je, da tožnica to pravico uveljavlja v drugem postopku, v katerem je sodišče prve stopnje s sodbo opr. št. V Ps 2389/2008 z dne 29. 10. 2010 tožbenemu zahtevku že ugodilo. Sklep o zavrženju je pravilno utemeljilo z določbo tretjega odstavka 189. čl. ZPP, po katerem se o istem zahtevku med istimi strankami ne more začeti nova pravda, dokler pravda teče, če pa se takšna pravda začne, sodišče tožbo zavrže. Ker tožnica izrecno izpodbija le sodbo in ne tudi sklepa sodišča prve stopnje, sodišče druge stopnje ugotavlja, da je slednji postal pravnomočen.

Neutemeljena pa je pritožba zoper sodbo. Tožena stranka je z izpodbijano dokončno odločbo zakonito odločila, da se upokojenki (že s tem izrazom je priznala lastnost, ki je pogoj za uživanje pravic) z dnem 31. 12. 2007 ustavi izplačevanje starostne pokojnine, ker je s 1. 1. 2008 ponovno začela opravljati dejavnost, na podlagi katere je zavarovana. Po 1. odst. 178. čl. Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami) uživalec pokojnine, ki ponovno začne opravljati dejavnost, na podlagi katere je obvezno zavarovan, pridobi lastnost zavarovanca in se mu pokojnina v tem času ne izplačuje. Tožena stranka je odločila le o dnevu začetka ustavitve izplačevanja in ne o datumu, do kdaj ustavitev traja, tožnica se zato neutemeljeno pritožuje, da bi sodišče prve stopnje moralo odločiti o trajanju ustavitve oz. o ponovnem začetku izplačevanja, ker o tem tudi tožena stranka še ni dokončno odločila.

Iz listin v upravnem spisu izhaja, da je bila tožnica z odločbo Odvetniške zbornice Slovenije št. ... z dne 10. 12. 2007 z dnem 30. 12. 2007 izbrisana iz imenika odvetnikov pri Odvetniški zbornici Slovenije. Z odločbo tožene stranke, Območne enote ..., št. ... z dne 25. 2. 2008 ji je bila od 31. 12. 2007 dalje priznana pravica do starostne pokojnine. Ker jo je Odvetniška zbornica Slovenije na njeno zahtevo z odločbo št. ... z dne 10. 12. 2007 z dnem 1. 1. 2008 ponovno vpisala v imenik odvetnikov, je tožena stranka dne 25. 2. 2008 zakonito in v skladu z določbo omenjenega 178. čl. ZPIZ-1 izdala odločbo, da se ji z 31. 12. 2007 ustavi izplačevanje starostne pokojnine. Iz navedenih datumov je jasno, da je tožnica dne 31. 12. 2007 bila upokojena in ji za ta dan pripada pravica do starostne pokojnine ter do izplačila. Tožnici je bilo pravilno pojasnjeno, to pa izhaja tudi iz dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 26. 1. 2009, s katero je bil znižan znesek preplačila od 2.918,44 EUR na 2.888,52 EUR, da ima za 31. 12. 2007 status starostne upokojenke in s tem tudi pravico do starostne pokojnine.

Ker sodišče zakonitost dokončne odločbe o pravici do delne pokojnine presoja v drugem postopku in ker se v tem socialnem sporu, v skladu z določbo 1. odst. 63. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04 in 10/04), presoja le zakonitost dokončne odločbe o ustavitvi izplačila starostne pokojnine, je sodišče prve stopnje, po ugotovitvi, da med strankama ni sporno, kar potrjujejo tudi listine v spisu, da je bila tožnica od 1. 1. 2008, kot oseba, ki opravlja samostojno poklicno dejavnost, ponovno za polni zavarovalni čas vključena v obvezno zavarovanje (dokaz je tudi fotokopija potrdila o prijavi v zavarovanje z dne 9. 1. 2008, ki jo je vložila tožnica sama pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije), pravilno zavrnilo zahtevek za odpravo dokončne odločbe.

Neutemeljeno pritožbo je sodišče druge stopnje na podlagi 353. čl. ZPP zavrnilo.