Jedro

Neutemeljeno je tudi zavzemanje zagovornice, da bi sodišče v skladu s 67. členom ZP-1 moralo ob smiselni uporabi določb Zakona o kazenskem postopku (ZKP) o preklicu pogojne obsodbe izvesti postopek za preklic v okviru katerega bi moralo zaslišati obsojenca, opraviti potrebne poizvedbe ter ugotoviti dejstva in zbrati dokaze, ki so pomembni za odločitev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilcu preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Zoper tak sklep se pritožuje storilčeva zagovornica zaradi bistvene kršitve določb postopka o prekršku ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (1. in 3. točka 154. člena Zakona o prekrških – ZP-1) in predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se odložitev izvršitve veljavnosti vozniškega dovoljenja ne prekliče, podredno pa, da se izpodbijani sklep razveljavi in vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Pritožba je neutemeljena.

4. Izpodbijana odločitev o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja temelji na ugotovitvi, da je storilec v času preizkusne dobe po sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja z dne 3. 1. 2019, ki je trajal od 15. 1. 2019 do 15. 9. 2020, storil hujši prekršek. Sodišče prve stopnje je v 2. točki obrazložitve zapisalo, da je bilo storilcu s plačilnim nalogom Specializirane enote za nadzor prometa z dne 30. 8. 2019, ki je postal pravnomočen 29. 9. 2020 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Celju ZSV 860/2019 z dne 21. 9. 2020, izrečena stranska sankcija 8 kazenskih točk za prekršek storjen z motornim vozilom B kategorije, ki ga je storil 30. 8. 2019. 5. Sodišče prve stopnje je sicer v 2. točki obrazložitve pomotoma zapisalo, da je plačilni nalog izdala Specializirana enota za nadzor prometa, čeprav iz spisovnega gradiva izhaja, da je plačilni nalog izdala Policijska postaja C. Prav tako je sodišče v 2. točki obrazložitve zapisalo, da je storilec prekršek storil 28. 9. 2020, v 4. točki obrazložitve pa, da je prekršek storil 30. 8. 2020, kot sicer utemeljeno opozarja tudi zagovornica v pritožbi. Vendar po mnenju pritožbenega sodišča pri tem ne gre za absolutno bistveno kršitev določb postopka o prekršku po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1, ki jo uveljavlja zagovornica v pritožbi, temveč zgolj za pisno pomoto pri izdelavi obrazložitve. Povsem jasno je namreč, da prekršek, ki ga je storilec storil v času preizkusne dobe, ni mogel biti storjen 28. 9. 2020, če je bil plačilni nalog izdan 30. 8. 2019, sodba o zahtevi za sodno varstvo zoper ta plačilni nalog pa 21. 9. 2020. Prav tako gre za očitno pisno pomoto tudi pri zapisu datumu storitve prekrška v 4. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, v kateri je sodišče zapisalo zgolj napačno letnico storitve prekrška. Zaradi ugotovljenih očitnih pisnih pomot pri pisanju obrazložitve pa izpodbijani sklep ni nerazumljiv, saj iz spisovnega gradiva jasno izhaja, da je bil plačilni nalog Policijske postaje C. izdan 30. 8. 2019 zaradi prekrška, ki ga je storilec storil istega dne, kot izhaja iz fotokopije plačilnega naloga na l. št. 47 spisa. Očitki o bistvenih kršitvah določb postopka o prekršku so tako neutemeljeni. Prav tako so neutemeljene navedbe, da je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje, saj je odločilna ugotovitev, da je storilec v času preizkusne dobe storil hujši prekršek, tej ugotovitvi, ki izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa pa pritrjujejo tudi podatki v spisovnem gradivu.

6. Neutemeljeno je tudi zavzemanje zagovornice, da bi sodišče v skladu s 67. členom ZP-1 moralo ob smiselni uporabi določb Zakona o kazenskem postopku (ZKP) o preklicu pogojne obsodbe izvesti postopek za preklic v okviru katerega bi moralo zaslišati obsojenca, opraviti potrebne poizvedbe ter ugotoviti dejstva in zbrati dokaze, ki so pomembni za odločitev. 67. člen ZP-1 namreč napotuje na smiselno uporabo ZKP zgolj glede jezika v postopku, vlog in zapisnikov, rokov, zaslišanja obdolženca, zasliševanja prič, izvedenstva, hišne in osebne preiskave, zasega in preiskave elektronskih in z njimi povezanih naprav ter nosilcev elektronskih podatkov, razen če gre za poseg v tajnost pisem in drugih občil, kjer je poseg dopusten le pri pregonu pravnih oseb, ki naj bi storile prekršek, predpisan v skladu s petim odstavkom 17. člena tega zakona, zasege in odvzema predmetov, glavne obravnave v skrajšanem postopku pred okrajnim sodiščem, hrambe in upravljanja zaseženih predmetov in začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi in prenosa krajevne pristojnosti. Postopek za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in preklic odložitve izvršitve v primeru storitve hujšega prekrška ali neizpolnjevanja obveznosti pa je celovito urejen v določbah ZP-1, zaradi česar smiselna uporaba določb ZKP o preklicu pogojne obsodbe ob upoštevanju jezikovne in sistemske razlage nikakor ne pride v poštev. Tega ne spremenijo niti zatrjevanja, da se v kazenskem postopku obravnavajo obdolženci, ki storijo kazniva dejanja, ki so v primerjavi s prekrški hujše narave, pa imajo kljub temu možnost, da se jim pogojna obsodba takoj ne prekliče. Čeprav drži, da so po naravi kazniva dejanja hujša od prekrškov, je vendarle potrebno upoštevati, da se v kazenskem postopku izrekajo prostostne kazni, ki predstavljajo intenzivnejši poseg v svobodo gibanja kot prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Zato po mnenju pritožbenega sodišča kljub drugačni zakonski ureditvi v zvezi s preklicevanjem ni izkazana kršitev 22. člena Ustave ZP-1, kot neutemeljeno navaja zagovornica v pritožbi.

7. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

8. Ker storilčeva zagovornica s pritožbo ni uspela, je pritožbeno sodišče storilcu naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja (prvi odstavek 147. člena ZP-1 v zvezi s tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah – ZST-1).