Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bistvo delitve stvari v solastnini prenehanje, razdružitev solastninske skupnosti kot skupnosti več oseb. Že iz predloga izhaja, da bi po predlagani delitvi na 90 % nepremičnin solastninska skupnost obstajala še naprej, prenehala bi le na 10 %. Zato je materialnopravno pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je predlog za delitev solastnine nesklepčen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (II. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zaradi delnega umika ustavilo postopek delitve solastnih nepremičnin 366/8 in 366/12, obe k. o. X. (I. točka izreka). Predlog za delitev nepremičnin, ki so v solastnini članov Agrarne skupnosti X., pa je zavrnilo (II. točka izreka).

2. Zoper II. točko izreka sklepa se pritožujejo predlagatelji in prva nasprotna udeleženka ter uveljavljajo pritožbena razloga napačne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlagajo, da pritožbi ugodi, sklep razveljavi v izpodbijanem delu (II. točka izreka) ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Sodišču niso predlagali, da uredi razmerja med solastniki, pač pa so podali predlog za delitev 112 parcel, na katerih želijo, da solastniška skupnost v celoti preneha. Sklicevanje sodišča na zadevo II Cp 2002/2016 ni na mestu, ker obravnava drugačen položaj. Zaradi predlagane razdružitve na delu solastnih parcel agrarna skupnost ne bo prenehala; še naprej bo obstajala na tistih parcelah, ki pomenijo „naravno okolje“ razvoju agrarnih skupnosti, torej na kmetijskih zemljiščih in gozdovih. Nepravdno sodišče ne odloča o utemeljenosti zahtevka, pač pa mora urediti razmerja in razdružiti solastninsko skupnost na točno določenih parcelah. Od sodišča se ne zahteva, da ukine agrarno skupnost, čeprav je tudi takšen namen dopusten ne le po določilih Pravil, pač pa celo po ZAgrS, ki je bistveno bolj omejujoč v primerjavi z ZPVAS. Sodišče je spregledalo, da niso predlagali postopka za prenehanje premoženjske skupnosti po 165. členu ZNP-1, pač pa postopek delitve stvari, pri čemer bo z razdelitvijo stvari nujno prišlo tudi do prenehanja premoženjske skupnosti na vsaki solastni parceli posebej. Sodišče se je pri odločanju preveč ukvarjalo z razlogi, zaradi katerih so predlagali delitev, kar je nepomembno. Prav tako se sodišču ni bilo treba ukvarjati z navajanjem 11. člena ZPVAS, ki sicer res omogoča lažje upravljanje s solastnim premoženjem, ne pa lažjih stvarnopravnih upravičenj. Napačno je sklicevanje na 20. in 21. člen ZAgrS, ki ne prinašata nobenih možnosti poenostavitve stvarnopravnih upravičenj. Sodišče bi lahko razmeroma enostavno razdružilo solastnino na 112 parcelah ter na ta način uredilo 11.200 pravnih razmerij (100 solastnikov na 112 nepremičninah). Eno od temeljnih upravičenj solastnika je, da lahko zahteva prenehanje solastnine, kar lahko uveljavlja kadarkoli, samo ne ob neprimernem času. V obravnavani zadevi je treba za delitev solastnine članov agrarne skupnosti uporabiti pogodbena določila, subsidiarno pa določbe ODZ o _societas_, ki v odnosu do SPZ predstavlja _lex specialis_.

3. Tretji nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in zavrženje predloga za delitev solastnine. Drugi nasprotni udeleženec odgovora na pritožbo ni podal. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je bila predlagana delitev solastnine na 112 nepremičninah, ki so v solasti Agrarne skupnosti X. (v nadaljevanju: agrarna skupnost), pri čemer je v predlogu za delitev solastnine navedeno (list. št. 9), da so se člani do pred nekaj leti še uspeli dogovoriti o skupnem izvajanju stvarnopravnega razpolaganja (skupna prodaja parcel, podeljevanje stvarnih služnosti …), zadnjih nekaj let pa na soglasje za prodajo oz. podelitev stavbne pravice čaka več pogodb, ki se ne morejo realizirati, saj kupce zanima le nakup celotnega deleža na nepremičninah, prav tako pa je potrebno pridobiti soglasje vseh solastnikov. Po mnenju predlagateljev je nujno, da se parcele (katerih delitev predlagajo) prodajo, ker je po njih veliko povpraševanje in so edine v občini Y., kjer je možno graditi poslovne objekte. Po predlagani delitvi bi v solasti agrarne skupnosti ostalo še 90 % celotnega premoženja, saj ostale parcele niso predmet postopka.

6. Sodišče prve stopnje je 6. 5. 2000 izvedlo prvi narok, na katerem je opravilo materialno procesno vodstvo; predlagatelje je seznanilo o nesklepčnosti vloženega predloga in jih poučilo, da lahko želeno posledico (odtujitev nepremičnin) dosežejo s predlogom, da sodišče odloči o poslu, ki presega okvir rednega upravljanja, ter jim predočilo sestavine takšnega predloga. Predlagatelji svojega predloga niso ustrezno spremenili.

7. Sodišče prve stopnje je v 9. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno ugotovilo, da je bistvo delitve stvari v solastnini prenehanje, razdružitev solastninske skupnosti kot skupnosti več oseb1. Že iz predloga izhaja, da bi po predlagani delitvi na 90 % nepremičnin solastninska skupnost obstajala še naprej, prenehala bi le na 10 %. Zato je materialnopravno pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je predlog za delitev solastnine nesklepčen. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema razloge prvega sodišča, navedene v 9., 10, in 11. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa.

8. Pritožbeno navajanje, da namen vložitve predloga ni pomemben in da se je sodišče prve stopnje po nepotrebnem sklicevalo na določila 11. člena Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (ZPVAS) ter na 20. in 21. člen Zakona o agrarnih skupnostih (ZAgrS), ni utemeljeno. Prvo sodišče je v razlogih izpodbijanega sklepa navedlo določila zakonov, ki urejajo razpolaganje agrarne skupnosti z delom solastnih nepremičnin, s čimer je še dodatno podkrepilo pravilnost sprejete odločitve o nesklepčnosti predloga, ker predlagatelji z njim ne zahtevajo razdelitve solastnine, temveč razpolaganje z delom stvari v solastnini.

9. Tudi Pravila Agrarne skupnosti X. v 17. in 34. členu določajo pogoje, pod katerimi lahko agrarna skupnost razpolaga z delom nepremičnin v solastnini. Pravila agrarne skupnosti (A 105) v 17. členu določajo, da v primeru, ko se odloča o prodaji in nakupu nepremičnin, o tem odloča občni zbor članov, pri čemer je za veljaven sklep potrebno, da zanj glasuje najmanj 2/3 deležnih pravic vseh članov in da seji prisostvuje najmanj 1/2 članov skupnosti. Tako že Pravila agrarne skupnosti določajo, s kakšno večino lahko agrarna skupnost odloči o odtujitvi dela nepremičnin v njeni solasti.

10. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da se je sodišče prve stopnje napačno sklicevalo na sodno prakso v zadevi VSL II Cp 2002/2016, ker z obravnavano zadevo ni primerljiva. Iz navedene odločbe izhaja, da je sodna praksa pri dopuščanju delitve nepremičnin v agrarni skupnosti zavzela restriktivno stališče, saj so nepremičnine, združene v agrarni skupnosti, podvržene specifičnemu režimu.

11. Ker iz trditev predlagateljev izhaja, da prenehanja agrarne skupnosti ne želijo, je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje o nesklepčnosti predloga. Sodišče prve stopnje ni spregledalo, da je bil predlagan postopek za delitev stvari, ne pa postopek za prenehanje premoženjske skupnosti po 165. členu ZNP-1. V razlogih je to tudi jasno zapisalo in se v opombi 6 izrecno sklicevalo na določila 155. do 161. člena ZNP-1, ki urejajo postopek delitve stvari.

12. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, zato so pritožbene navedbe, ki mu očitajo zmotno uporabo Pravil agrarne skupnosti, podrejeno pa določil Občega državljanskega zakonika (ODZ), neutemeljene.

13. Ostale pritožbene navedbe za odločitev v zadevi niso bile pravno odločilne, zato pritožbeno sodišče nanje ni posebej odgovarjalo (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1).

14. Ker pritožba ni utemeljena, prav tako pa niso podani razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1), je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

1 Delitev solastnine pomeni prenehanje solastninske skupnosti, glej M. Verčko, V. Rijavec, A. Galič (ur.): Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1): razširjena uvodna pojasnila, Lexpera, GV Založba, Ljubljana, 2020, stran 297.