Jedro

Upravni organ ni ravnal pravilno, ko se v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni opredelil do podatkov in dokazov, ki bi naj izkazovali izpolnjevanje vsaj enega od treh pogojev po drugem odstavku 80. člena ZUJIK za priznanje statusa društva v javnem interesu na področju kulture.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odpravita se odločba RS, Ministrstva za kulturo, št. 0140-100/2007/11 z dne 1. 7. 2008 in drugostopna odločba Vlade RS, št. 21501-1/2008/5 z dne 15. 1. 2009. Zadeva se vrne Ministrstvu za kulturo v ponoven postopek.

Toženka je dolžna tožniku povrniti stroške tega postopka v znesku 80,00 EUR, povečane za 20 % DDV, v roku 15 dni od prejema te sodbe, po izvršbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je ministrstvo za kulturo kot prvostopni organ odločilo, da se zavrne tožnikov zahtevek za podelitev statusa društva v javnem interesu na področju kulture.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnikovo vlogo za podelitev statusa društva v javnem interesu na področju kulture, v skladu z določbami 20. in 80. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK, 77/07- UPB1 s spremembami) ter 7. členom Pravilnika o pridobitvi statusa v javnem interesu na področju kulture (Pravilnik, Uradni list RS, št. 36/08), obravnavala Strokovna komisija za področje premične kulturne dediščine (v nadaljevanju: Komisija). Iz njenega strokovnega mnenja izhaja, da društvo ne izpolnjuje predpisanih zakonskih pogojev za dodelitev statusa društva v javnem interesu po 2. odstavku 80. člena ZUJIK, ker ne deluje kot osrednja stanovska organizacija na svojem področju delovanja, ne izvaja kulturnih dejavnosti, ki bi bile po kvaliteti ali pomenu primerljive s kulturno dejavnostjo javnih zavodov, ne dopolnjuje mreže javnih zavodov po vsebini dela ali po načinu delovanja, njegova dejavnost je lokalnega pomena. Zato predlaga, da se mu zahtevani status društva v javnem interesu ne podeli, društvo pa naj se po strokovni plati intenzivneje poveže s Tehniškim muzejem Slovenije in Pokrajinskim muzejem Ptuj. Tudi po drugi obravnavi (potem ko je tožnik vlogo dopolnil) je Komisija ostala pri svojem dotedanjem stališču oz. predlogu, da se tožniku status ne dodeli, ker ne izpolnjuje zakonskih pogojev po 2. odstavku 80. člena ZUJIK in po Pravilniku. Dodala je še, da ne vidi razloga za podelitev spornega statusa tudi zato, ker že obstaja društvo s pridobljenim statusom v javnem interesu, ki tudi deluje v smislu promocije Janeza Puha društva A. Na podlagi navedenega je bilo (v upravnem postopku) ugotovljeno, da društvo (tožnik) sicer izpolnjuje določene splošne pogoje iz Zakona o društvih (ZDru-1, Ur. list RS št. 61/06 s spremembami), vendar pa, upoštevaje mnenje Komisije, ne izpolnjuje posebnih pogojev po 2. odstavku 80. člena ZUJIK iz razlogov, ki jih navaja Komisija. Zato je prvostopni organ tožnikovo zahtevo za podelitev statusa društva v javnem interesu na področju kulture zavrnil na podlagi 80. člena ZUJIK, 30. in 31. člena ZDru-1 ter 3. in 7. člena Pravilnika.

Drugostopni organ v svoji odločbi, s katero je tožnikovo pritožbo zavrnil kot neutemeljeno, navaja, da je prvostopni organ ugotovil vsa za odločitev pomembna dejstva in okoliščine, pravilno presodil zbrane dokaze in pravilno uporabil materialni predpis. Zato drugostopni organ v celoti pritrjuje razlogom prvostopne odločbe in jih ne ponavlja. Dejstvo, da je „Cimprača“, ki ni razglašena za kulturni spomenik, vpisana v register nepremične kulturne dediščine, še ne pomeni, da društvo s svojimi dejavnosti izpolnjuje splošne in posebne pogoje za pridobitev statusa v javnem interesu za področju kulture. Ker je torej odločitev prvostopnega organa v tej zadevi pravilna in zakonita, pritožba pa ne navaja takšnih novih dejstev, ki bi opravičevala drugačno odločitev, je Vlada RS na podlagi 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS št. 24/06- UPB2, s spremembami) pritožbo zavrnila.

Tožnik v tožbi navaja, da upravni organ v izpodbijani odločbi napačno interpretira Strokovno mnenje Pokrajinskega muzeja Ptuj št. ... z dne 3. 5. 2007 o vključevanju njihovega muzeja zgolj v turistično ponudbo, sploh pa ne upošteva strokovnega mnenja Poklicne in tehnične šole Ptuj (s katero redno sodeluje), mnenja 16-tih občin, da tožnik deluje v javnem interesu za območje Spodnjega Podravja in širše, dela restavratorske sekcije društva (ki je med drugim izdelala prerez Puhovega motorja), organizacije dopolnilnih izobraževanj v sodelovanju s tehničnim muzejem oz. prizadevanj za dopolnilno izobraževanje in širjenje vedenja o Janezu Puhu in njegovih tehničnih dosežkih nasploh, že izdanih publikacij (monografija in katalog sta že bila izdana in sta v celoti pošla, za ponatis ni sredstev), vsakoletne organizacije stalnih srečanj starodobnikov v spomin na obletnico rojstva Janeza Puha (zadnjo soboto v juniju) ter nenazadnje tudi neločljive povezanosti muzejskih prostorov, opreme in eksponatov. Njihov muzej je identičen Puhovi domačiji iz 19. stoletja in strokovno opremljen primerno tistemu času, z njim je poskrbljeno, da so eksponati in zbirke primerno shranjeni, saj ne morejo biti shranjeni na odprtem prostoru. Število obiskovalcev muzeja se stalno povečuje, od 4000 v letu 2002 do blizu 20.000 v letu 2008. Muzejske zbirke si ogledujejo osnovnošolci, srednješolci, študentje in drugi obiskovalcih iz Slovenije in tujine, dnevno tudi po 6 avtobusov. Vsem obiskovalcem se najprej predstavi 18 minutni film o življenju in delu Janeza Puha, nato pa si individualno ali skupinsko ogledajo muzejske prostore, eksponate in zbirke. Vodenje izvajajo strokovno posebej usposobljene študentke v treh jezikih (njihovo izobraževanje preko Pokrajinskega muzeja Ptuj). Obstoječ muzejski prostor z etnološkimi zbirkami in izvirnimi eksponati opravičuje dodelitev statusa društva v javnem interesu. Upravni organ se pri svoji odločitvi sklicuje na negativno mnenje Komisije, katerega pa tožnik sploh ne pozna, saj ga nikoli ni dobil v vpogled. Del, v izpodbijani odločbi zapisane utemeljitve Komisije, ki zavrnitev statusa opira na okoliščino, da že obstaja podobno društvo s statusom v javnem interesu (zaradi česar ni razloga za še eno tovrstno društvo), pa je brez sleherne pravne podlage, saj takega pogoja ni v nobenem predpisu. Meni, da je izkazal posebne pogoje za podelitev statusa društva v javnem interesu po drugem odstavku 80. člena ZUJIK. Predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo ter odloči, da se mu prizna status društva v javnem interesu na področju kulture, tožena stranka pa je tožniku dolžna povrniti pravdne stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka ponavlja argumentacijo in ugotovitve iz obeh izpodbijanih odločb, pri čemer se posebej sklicuje na 80. in 81. člen ZUJIK ter ugotovitve Komisije in prvostopnega organa v zvezi s tem.

V odgovoru na ta odgovor tožnik navaja, da ima njegovo delovanje širši pomen na kulturnem področju, kar dokazuje tudi strokovno mnenje Zgodovinskega arhiva na Ptuju in priporočila Zveze starodobnih vozil Slovenije (priloge A29 do 32 sodnega spisa).

K 1. točki izreka: Tožba je utemeljena.

V zvezi z obravnavano problematiko podelitve statusa društva v javnem interesu na področju kulture oz. natančneje premične kulturne dediščine, se poleg določb ZDru-1, ki na splošno urejajo problematiko društev v javnem interesu (členi od 30 do 36) uporabljajo tudi relevantne določbe specialnega zakona ZUJIK, v času odločanja o izpodbijani odločbi pa so bile relevantne tudi na ZUJIK temelječe določbe Pravilnika.

Po 20. členu ZUJIK (strokovne komisije ministra) ima minister za obravnavo najpomembnejših vprašanj, ki se nanašajo na zakonsko urejanje, organizacijo javne službe, razdeljevanje javnih sredstev in priznavanje pravic iz tega zakona strokovne komisije, ki so ministrova posvetovalna telesa za posamezna področja oziroma vidike kulture. Imenuje jih z njihovim soglasjem izmed uglednih strokovnjakov s področja dela posamezne komisije. V 80. členu ZUJIK je bilo (v času odločanja) določeno, da se status društva, ki deluje v javnem interesu na področju kulture podeli društvu, ki izpolnjuje poleg splošnih pogojev (ki so določeni z ZDru-1) tudi poseben pogoj, da je ali osrednjega pomena, ali izvaja kulturne dejavnosti, ki so po kvaliteti ali po pomenu primerljive s kulturno dejavnostjo javnih zavodov, ali izvaja kulturne dejavnosti, ki pomenijo dopolnjevanje mreže javnih zavodov po vsebini dela ali po načinu delovanja-prostovoljci (2. odstavek). Izpolnjevanje posebnega pogoja iz drugega odstavka tega člena ugotavlja ministrstvo za kulturo v sodelovanju s strokovno komisijo iz 20. člena tega zakona s področja dela društva (4. odstavek). Podrobnejša merila ter način izkazovanja izpolnjevanja posebnih pogojev za pridobitev statusa društva v javnem interesu, predpiše minister (5. odstavek).

V skladu s citiranimi določbami 80. člena ZUJIK, so podrobnejša merila glede izkazovanja izpolnjevanja posebnih pogojev za pridobitev obravnavanega statusa opredeljena v 5., 6., in 7. členu Pravilnika. Po 5. členu je pravna oseba osrednjega pomena, če vsaj dve leti pred vložitvijo vloge za pridobitev statusa v javnem interesu deluje kot osrednja stanovska organizacija na posameznem področju dejavnosti glede na: število članov in sodelujočih pri izvedbi programov oziroma projektov; število, obseg in kakovost programov oziroma projektov, ki jih izvaja v javnem interesu; reprezentativnost, odmevnost in prepoznavnost v slovenski kulturi. Po 6. členu tega zakona pravna oseba zasebnega prava izvaja kulturne dejavnosti, ki so po kakovosti ali pomenu primerljive s kulturno dejavnostjo javnih zavodov, če je izvajalka javnega kulturnega programa v skladu s tretjim odstavkom 26. člena in 56. členom ZUJIK in ima z ministrstvom, pristojnim za kulturo, sklenjeno pogodbo o večletnem financiranju. Po 7. členu tega zakona se poseben pogoj, da pravna oseba zasebnega prava izvaja kulturne dejavnosti, ki pomenijo dopolnjevanje mreže javnih zavodov po vsebini dela ali po načinu delovanja, presoja glede na: število, obseg in kakovost programov oziroma projektov; reprezentativnost, odmevnost in prepoznavnost v slovenski kulturi; izkazovanje delovanja, ki presega lokalno raven.

V obravnavanem primeru je tožnik upravnemu organu predložil obširno dokumentacijo, s katero utemeljuje svoje prepričanje, da izpolnjuje posebne pogoje za priznanje statusa društva v javnem interesu. Predložena dokumentacija se nanaša na dokazovanje izpolnjevanja vseh treh posebnih pogojev, pri čemer je, glede na določbo 2. odstavka 80. člena ZUJIK, za pridobitev statusa dovolj izpolnjevanje vsaj enega od treh posebnih pogojev.

Upravni organ se je pri presoji, da tožnik ne izpolnjuje nobenega od treh posebnih pogojev, v celoti oprl na negativno strokovno mnenje Komisije, na katerega se pri svoji zavrnilni odločbi sklicuje. V predloženi dokumentaciji (spisih zadeve) kakšnega posebej izdelanega strokovnega mnenja Komisije ni, so pa zapisi treh sestankov strokovne komisije in sicer z dne 5. 3. 2008, 16. 6. 2008 in korespondenčnega sestanka, ki je potekal od 6. do 9. 10. 2008. V vseh treh navedenih zapisih sestankov Komisije pa so podane zgolj pavšalne ocene o neizpolnjevanju pogojev po določbah 2. odstavka 80. člena ZUJIK, medtem ko presoja vloge in njej priloženih dokazil po posameznih kriterijih iz 6,. 7. in 8. člena Pravilnika ni podana oz. opravljena. Ni torej opravljeno konkretno vrednotenje predloženih dokazov glede na zakonske kriterije in podrobnejša merila iz Pravilnika. Tako je v zapisu sestanka Komisije z dne 5. 3. 2008 navedeno, da društvo ni osrednjega pomena, ker ne deluje kot osrednja stanovska organizacija, da ne izvaja kulturne dejavnosti, ki bi bila primerljiva s kulturno dejavnostjo javnih zavodov in ne dopolnjuje mreže javnih zavodov in da je lokalnega pomena. Manjka pa sleherna (vsaj minimalna) utemeljitev teh ocen presoje), ki bi temeljila na soočenju predloženih podatkov in dokazov s kriteriji iz Pravilnika (npr. glede števila članov, števila, obsegu in kakovosti programov, reprezentativnosti, odmevnosti in prepoznavnosti, izkazovanju delovanja, ki presega lokalno raven in drugih kriterijev po Pravilniku).

Vsebinsko enake ugotovitve veljajo tudi za ugotovitve Strokovne komisije na sejah dne 16. 6. 2008 in 6. do 9. 10. 2008. V zapisu sestanka z dne 16. 6. 2008 komisija pretežno ponavlja svoje prejšnje navedbe ter še dodaja, da program društva ni primerljiv s programi javnih zavodov, da društvo glede na obseg, kakovost programov ne dopolnjuje mreže javnih zavodov in da ne vidi razloga za podelitev statusa tudi zato, ker že obstaja podobno društvo s pridobljenim statusom v javnem interesu. V zapisu 10. korespondenčnega sestanka od 6. do 9. 10. 2008 pa je poleg vztrajanja pri prejšnjih stališčih dodano še (osebno) mnenje g. B.B., po katerem društvo sicer uspešno opravlja pomembno delo pri promoviranju dediščine Janeza Puha, vendar je njegova vloga regionalna, zato ne vidi razloga za pridobitev statusa v javnem interesu.

Dejstvo je torej, da je tožnik predložil veliko argumentov, podatkov in dokazov, ki bi naj izkazovali izpolnjevanje vsaj enega od treh pogojev po 2. odstavku 80. člena ZUJIK. Teh predloženih podatkov in dokazov pa Komisija ni argumentirano zavrnila z uporabo v Pravilniku predpisanih meril, medtem ko se upravni organ glede izpolnjevanja pogojev sklicuje zgolj na navedbe in presojo Komisije.

Glede na vse navedeno je sodišče presodilo, da je tožba utemeljena, ker so dejstva v bistvenih točkah nepopolno ugotovljena, zato ji je ugodilo na podlagi 2. točke 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. list RS št. 105/06, s spremembami). V ponovnem postopku bo moral prvostopni organ popolno ugotoviti dejansko stanje zadeve glede vprašanja, ali tožnik izpolnjuje pogoje za dodelitev statusa društva v javnem interesu, pri čemer sodišče opozarja tudi na uveljavitev določb ZUJIK-C (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, Ur. list RS št. 4/10).

K 2. točki izreka: Odločitev o stroških postopka temelji na določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, v povezavi z določbo prvega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Ur. list RS, št. 24/07). Ker tožnik v postopku ni imel pooblaščenca, ki je odvetnik, se mu priznajo pavšalni stroški v višini 80,00 EUR.