Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Up-532/05

Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

15. 5. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik na Z., na seji senata 24. aprila 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo in sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 2/2004 z dne 14. 3. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.V pravdnem postopku so bili pravnomočno zavrnjeni zahtevki pritožnika (tedaj tožnika) za ugotovitev veljavnosti ene oporoke, za ugotovitev ničnosti druge oporoke in za izstavitev zemljiškoknjižne listine ter za plačilo 1.222.982 SIT (kar bi bila posledica ugotovitve veljavnosti prve oporoke). Revizijo pritožnika je Vrhovno sodišče glede prvih treh zahtevkov zavrglo, glede denarnega zahtevka pa zavrnilo. Zavrženje revizije temelji na ugotovitvi, da ima vsaj eden od treh zahtevkov drugačno pravno in dejansko podlago od drugih dveh in bi zato pritožnik kot tožnik moral navesti ločeno vrednost spornega predmeta za takšne zahtevke.

2.V ustavni pritožbi pritožnik navaja, da je v celoti zgrešena ugotovitev Vrhovnega sodišča, da bi moral za zahtevke z različno dejansko in pravno podlago navesti ločene vrednosti spornega predmeta. Navaja, da je vrednost spornega predmeta ocenil na 2.500.000 SIT, pri čemer pa dejansko ni navedel vrednosti posameznega zahtevka. Vendar meni, da to ne pomeni, da je vrednost vsakega posameznega zahtevka nižja od zakonsko določene meje za revizijo. Trdi, da sodišče preozko tolmači prvi odstavek 41. člena in drugi odstavek 180. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 – ZPP), vse v škodo tožeče stranke. Meni, da je Vrhovno sodišče s tem, ko ni odločalo o ugotovitvi obstoja in veljavnosti oporoke oziroma o ugotovitvi neveljavnosti oporoke, kršilo pravico do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave in pravico do pravnega sredstva po 25. členu Ustave. Meni, da je vrednost spornega predmeta določena v takšni višini, da je revizija dovoljena. Ker po njegovem mnenju sodišče revizije v tem delu ne bi smelo zavreči, pa posledično tudi ne bi smelo zavrniti revizije glede denarnega dela zahtevka, ki je odvisen od odločitve o zahtevkih glede veljavnosti oporok.

3.Navedbe pritožnikov, s katerimi izražajo svoje nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo, po vsebini pomenijo le zmotno uporabo zakona. S tem pa glede na prvi odstavek 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) ustavne pritožbe ne morejo utemeljiti. Pritožniki ne izkažejo, da bi Vrhovno sodišče – glede tistega, na kar se pritožniki v ustavni pritožbi sklicujejo – zavzelo kakšna pravna stališča, nezdružljiva s človekovimi pravicami ali temeljnimi svoboščinami. Ni videti, zakaj bi z vidika človekovih pravic, na kateri se sklicuje pritožnik, lahko bilo sporno stališče, da se pri presoji, ali je dosežen prag za dopustnost revizije glede vrednosti spornega predmeta, zahtevki z različno pravno in dejansko podlago obravnavajo ločeno. Pri tem je treba poudariti, da pritožnik v ustavni pritožbi nasprotuje le stališču, da je takšne zahtevke glede vprašanja vrednosti za dopustnost revizije treba obravnavati ločeno, ne pa okoliščin glede vprašanja, ali mu je bilo omogočeno oziroma ali bi mu moralo biti omogočeno, da pomanjkljivost v navedbi vrednosti spornega predmeta odpravi. Ker se navedbe ustavne pritožbe na te vidike ne nanašajo, jih tudi Ustavno sodišče ni presojalo.

4.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot ju zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana dr. Franc Grad in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

mag. Marija Krisper Kramberger

Ustavno sodišče

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia