Jedro

Ker se je zaradi neplačila sodne takse štelo, da je toženka svoj preklic sodne poravnave (oziroma tožbo za razveljavitev sodne poravnave) umaknila, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo sklep o ustavitvi postopka in zadeve ni vsebinsko obravnavalo, zato se toženka neutemeljeno sklicuje tudi na 7. člen ZPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek ustavilo zaradi neplačila sodne takse za preklic sodne poravnave (pravilno za tožbo za razveljavitev sodne poravnave) po predpisih o sodnih taksah.

2. Zoper sklep se pritožuje tožena stranka (toženka) laično in brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. Toženka navaja, da je v prvi točki sklepa navedeno, da ni plačala sodne takse, vendar je 14. 2. 2023 podala zahtevek za oprostitev sodne takse. Dne 10. 3. 2023 ji je sodišče poslalo sklep za dopolnitev vloge za oprostitev sodne takse, 14. 2. 2023 je posredovala dopolnjeno vlogo za oprostitev, do danes pa ni prejela odgovora o zavrnitvi njene vloge za oprostitev sodne takse. Zato sodišče postopka ne more ustaviti. V drugi točki je navedeno, da na pritožbo, ki jo je toženka podala o zavrnitvi sodne takse, ni plačala sodne takse, a je poleg pritožbe ponovno podala vlogo za oprostitev sodne takse. Citira določbe 76. in 77. ter 86. in 87. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sklicuje se tudi na 7. člen ZPP ter navaja, da upravičeno sumi, da sodišču ni v interesu raziskati dejanskega stanja zadeve.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da toženka ob vložitvi tožbe za razveljavitev sodne poravnave, vložene na sodišče 29. 12. 2022, ni plačala sodne takse. Sodišče jo je zato z nalogom za plačilo sodne takse pozvalo k njenemu plačilu in ji določilo rok za plačilo, Nalog ji je bil vročen 13. 2. 2023. Toženka je 14. 2. 2023 vložila predlog za oprostitev sodne takse, ki ga je po pozivu sodišča z dne 10. 3. 2023 dopolnila 27. 3. 2023. Sodišče prve stopnje je nato predlog toženke za oprostitev plačila sodne takse zavrnilo, sodišče druge stopnje pa je takšen sklep potrdilo, tako da je postal pravnomočen 19. 5. 2023, plačilni nalog pa izvršljiv. Toženka je sklep višjega sodišča prejela 6. 6. 2023, po sklepu pa ni plačala dolžne sodne takse v roku, ki ji ga je določilo sodišče. 5. Toženka povzema postopanje sodišča, pri čemer zmotno navaja, da je dopolnjeno vlogo poslala 14. 2. 2023 (dan, ko je vložila predlog za oprostitev), predlog je namreč dopolnila 27. 3. 2023. Neutemeljena je njena navedbe, da do danes ni prejela odgovora o zavrnitvi njene vloge, saj je, kot je bilo že navedeno, zoper sklep o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse vložila pritožbo, sklep višjega sodišča o potrditvi zavrnitve predloga za plačilo sodne takse pa je prejela 6. 6. 2023, kot je razvidno iz povratnice v spisu, pripete k l. št. 93. Druga točka obrazložitve se nanaša na prvotno sodno takso, za katero je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je toženka v roku, ki ji ga je določilo sodišče, ni plačala. V skladu s tretjim odstavkom 105.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je zato sodišče pravilno štelo, da je toženka predlog za preklic sodne poravnave umaknila in je utemeljeno izdalo sklep o ustavitvi postopka (tretji odstavek 188. člena ZPP).

6. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu le dodatno navedlo, da bi bilo treba tudi sicer vlogo toženke zavreči, saj v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka lahko opravlja pravdna dejanja le po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena ZPP), razen v primeru, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP). Če stranka sama vloži izredno pravno sredstvo in ne izkaže izpolnitve pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP, kot v konkretnem primeru, sodišče takšno vlogo zavrže kot nedovoljeno (91. člen ZPP). Toženka se neutemeljeno sklicuje na 76. in 77. člen ZPP. Vsebino 86. člena ZPP, ki ga toženka tudi delno povzema, pa je sodišče prve stopnje pravilno povzelo.

7. Ker se je zaradi neplačila sodne takse štelo, da je toženka svoj preklic sodne poravnave (oziroma tožbo za razveljavitev sodne poravnave) umaknila, je torej sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo sklep o ustavitvi postopka in zadeve ni vsebinsko obravnavalo, zato se toženka neutemeljeno sklicuje tudi na 7. člen ZPP.

8. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).