Jedro

ZIZ sodišču oz. izvršitelju ne nalaga, da mora stranko oz. upnika obvestiti o uspehu dražbe, in tudi ne, da mora stranko oz. upnika poučiti o pravici, da lahko v predpisanem 30-dnevnem roku predlaga drugo dražbo.

Izrek

Pritožba se z a v r n e kot neutemeljena ter se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izreklo, da se izvršba na premičnine ustavi. Takšno odločitev je sodišče prve stopnje obrazložilo z dejstvom,da nobena stranka v predpisanem roku ni predlagala druge dražbe (I. odst. 95. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ); dolžnik pa je tudi bil opozorjen na pravico prevzeti zarubljene stvari (II. odst. 95. čl. ZIZ). Upnik z dne 15.3.2000 pravočasno vloženo pritožbo izpodbija sklep sodišča prve stopnje v celoti. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje ter odločanje. V pritožbi upnik navaja, da je bil na prvi dražbi dne 17.11. 1999 navzoč njegov predstavnik. Sodni izvršilni organ je na licu mesta ugotovil,da zaradi odsotnosti potencialnih kupcev dražba ni uspela. O tem in o njegovih pravicah njegov predstavnik ni bil obveščen, niti ni sodišče prve stopnje oz. sodni izvršilni organ o neuspeli dražbi obvestil(o) njegovega pooblaščenca. Zato meni, da je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje nepravilen. Pritožba ni utemeljena. Po določbi V. odst. 93. čl. ZIZ je izvršilno sodišče oz. izvršitelj dolžan strankama sporočiti kraj, datum in uro prodaje. To zakonsko obveznost je z dne 10.11.1999 upnikovemu pooblaščencu vročenim dražbenim razglasom, z navedenimi podatki, sodišče prve stopnje tudi izpolnilo. ZIZ pa sodišču oz. izvršitelju ne nalaga, da mora stranko oz. upnika obvestiti o uspehu dražbe, in tudi ne,da mora stranko oz. upnika poučiti o pravici, da lahko v predpisanem 30 dnevnem roku predlaga drugo dražbo. Ker je bil na prvi javni dražbi, ki je sodni izvršitelj zaradi odsotnosti potencialnih kupcev ni opravil, navzoč tudi upnikov predstavnik, sicer upnika o (ne)uspehu prve javne dražbe niti ne bi bilo treba posebej (pisno) obveščati; upnikov predstavnik pa je tako tudi imel možnost pozanimati se pri sodnem izvršitelju o nadaljnjem (potrebnem) postopanju oz. ravnanju upnika v tej izvršilni zadevi. Ker torej pritožnik, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, ni ravnal po določbi IV. odst. 94. čl. ZIZ, je bilo ob zavrnitvi pritožbe potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (čl. 15 ZIZ v zv. s čl. 365/tč. 2, 366 in 353 Zakona o pravdnem postopku).