Jedro

Korporacijskopravni učinek lastništva poslovnega deleža in statusa družbenika ima že seznanitev in izkaz tega dejstva poslovodji družbe, ne glede na to, kdo je vpisan kot družbenik v sodni register. Zato tudi vpis zaznambe spora o (so)lastništvu poslovnega deleža v primeru uspešne uveljavitve (so)lastninske pravice na njem v sodnem postopku ne more imeti do družbe učinkov za nazaj, torej od dneva zaznambe spora v sodni register.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnica sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je registrsko sodišče ugodilo pritožbi družbenika družbe A. d.o.o. M. Ž. zoper sklep Srg 2012/47626 z dne 21. 11. 2012, s katerim je pri njegovih poslovnih deležih sodišče vpisalo zaznambo spora tako, da je ta sklep razveljavilo, predlog za vpis zaznambe spora zavrnilo in vpis zaznambe spora izbrisalo.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila S. Ž., uveljavljala pa je pritožbena razloga absolutne bistvene postopkovne kršitve in zmotne uporabe materialnega prava in predlagala spremembo izpodbijanega sklepa z zavrnitvijo pritožbe družbenika M. Ž. zoper sklep o vpisu zaznambe spora pri njegovem poslovnem deležu, podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

3. Pritožba je bila vročena nasprotnemu udeležencu, ki nanjo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po drugem odstavku 9. člena ZSReg sodišče začne registrski postopek po uradni dolžnosti ali na zahtevo drugega pristojnega organa le, kadar tako določa zakon. Noben zakon registrskemu sodišču ne nalaga, da mora zaznambo spora o (so)lastništvu poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo vpisati v sodni register po uradni dolžnosti. Tudi na zahtevo drugega pristojnega organa sodišče začne postopek samo, če tako določa zakon. Sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 2673/2012 z dne 16. 11. 2012, na katerega se sklicuje pritožnica in s katerim je to sodišče naložilo registrskemu sodišču vpis zaznambe spora pri poslovnih deležih M. Ž. v družbi A. d.o.o., pa bi bil kot tak lahko zahteva pristojnega organa, če bi le-ta tudi imela podlago v zakonu, pa je nima. Že iz tega razloga ni utemeljen pritožbeni očitek prvostopenjskemu sodišču, da je zagrešilo absolutno bistveno postopkovno kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 19. členom ZSReg, ker vpisa zaznambe spora ni opravilo po uradni dolžnosti, pač pa citirani sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani obravnavalo kot predlog. Kot je bilo obrazloženo, registrsko sodišče ni imelo zakonske podlage za obravnavo navedenega sklepa kot podlage za vpis po uradni dolžnosti.

6. Pritožnica sicer podlago za vpis zaznambe spora o (so)lastništvu poslovnega deleža najde v 79. členu ZZK-1, vendar pritožbeno sodišče soglaša z razlogi prvostopenjskega sodišča, da je ZSReg specialen procesni predpis, ki ureja postopek in vrste vpisov v sodni register in da zato smiselna uporaba določb ZZK-1 ni upravičena. Pritožnica tudi sama priznava, da neposredne pravne podlage za vpis zaznambe spora pri poslovnih deležih družbenikov ni. Zmotno pa meni, da gre pri tem za pravno praznino, ki jo je treba zapolniti s smiselno uporabo 79. člena ZZK-1. 7. Ne glede na to, da imajo tako vpisi v zemljiško knjigo, kot vpisi v sodni register publicitetni učinek, pa je glede zaznambe spora o ugotovitvi obstoja lastninske pravice bistvena razlika glede učinkov vpisov o pridobitvi lastninske pravice. Medtem ko se z vpisom zaznambe spora o lastništvu nepremičnine glede na učinke te zaznambe po tretjem odstavku 80. člena ZZK-1 varuje vrstni red začetka učinkovanja vknjižbe, ki jo bo stranka lahko predlagala šele na podlagi pravnomočne sodne odločbe, pa vpis zaznambe spora o lastništvu na poslovnem deležu takih učinkov nima, glede na to, da je vpis družbenika na poslovnem deležu v sodni register le deklaratorne narave. V razmerju do družbe namreč po prvem odstavku 482. člena ZGD-1 velja za pridobitelja poslovnega deleža le tisti, ki poslovodji prijavi in dokaže pridobitev. Korporacijskopravni učinek lastništva poslovnega deleža in statusa družbenika ima torej že seznanitev in izkaz tega dejstva poslovodji družbe, ne glede na to, kdo je vpisan kot družbenik v sodni register. Zato tudi vpis zaznambe spora o (so)lastništvu poslovnega deleža v primeru uspešne uveljavitve (so)lastninske pravice na njem v sodnem postopku ne more imeti do družbe učinkov za nazaj, torej od dneva zaznambe spora v sodni register.

8. Pravno nevzdržna bi bila namreč situacija, ko bi nasproti družbi in njenim družbenikom veljal za družbenika tisti, ki poslovodji izkaže pridobitev poslovnega deleža, nasproti tretjim pa tisti, ki bi s pravnomočno sodbo uspel dokazati pridobitev poslovnega deleža in to z učinkom od vpisa zaznambe spora dalje, kot to določa tretji odstavek 80. člena ZZK-1. Zato po presoji pritožbenega sodišča dejstvo, da niti v ZSReg, niti v kakem drugem zakonu ni predviden vpis zaznambe spora na poslovnem deležu družbenika, ni naključje oziroma ne gre za pravno praznino, ki bi jo bilo treba zapolniti s smiselno uporabo določbe 79. člena ZZK-1. 9. Neutemeljeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep registrskega sodišča (2. točka 39. člena ZSReg).

10. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 18. člena ZSReg, po katerem vsak udeleženec v postopku plača svoje stroške.