25.Sodišču prve stopnje se v izpodbijani sodbi ni bilo treba izrekati o tožničinem predlogu za stransko intervencijo, saj predlagani stranski intervenient v tem postopku svoje udeležbe sploh ni prijavil. Ne drži pritožbena navedba, da jo je sodišče prve stopnje zavrnilo.

Jedro

11.V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti, saj se postavljeni tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000 EUR, zato veljajo določbe 30. poglavja ZPP. Posebnost postopka v sporu majhne vrednosti je med drugim v omejitvi pritožbenih razlogov. V skladu s prvim odstavkom 458. člena ZPP se smeta sodba in sklep, s katerim je končan spor, izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. S pritožbo v sporu majhne vrednosti torej ni dopustno izpodbijati dejanskih ugotovitev, niti ni mogoče uveljavljati relativnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP). Pravdni stranki in pritožbeno sodišče so vezani na tista odločilna dejstva, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje. Tretji odstavek 338. člena ZPP dodatno določa, da se sodba na podlagi pripoznave lahko izpodbija le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi ali izjava, da podlaga tožbenega zahtevka ni sporna, dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače. Če namreč v 30. poglavju ZPP, ki ureja postopek v sporih majhne vrednosti, ni posebnih postopkovnih pravil, veljajo druge splošne določbe ZPP, ki urejajo redni postopek, in ker ZPP v prvem odstavku 458. člena opredeljuje dopustne pritožbene razloge za končno meritorno odločbo, ne pa tudi za sodbo na podlagi pripoznave, izdano po tretjem odstavku 454. člena istega zakona, za slednjo veljajo splošna določila, med drugim tretji odstavek 338. člena ZPP, ki zanjo ne dopušča pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Sodba na podlagi pripoznave v sporu majhne vrednosti se torej sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače (tretji odstavek 338. člena in prvi odstavek 458. člena ZPP).

26.Ker je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijano delno sodbo na podlagi pripoznave in delno sodbo na podlagi odpovedi brez nadaljnjega obravnavanja, je neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da se je sodišče z izdajo delne sodbe na podlagi pripoznave ponovno izrekalo o veljavnosti pogodbe o upravljanju, o čemer je bilo po toženčevem stališču že pravnomočno odločeno v drugem postopku, oziroma da o tem predhodnem vprašanju (torej o veljavnosti pogodbe o upravljanju) zmotno ni presojalo.

Pritrditi je stališču sodišča prve stopnje, da vložena kazenska ovadba toženca (in priče) zoper sodnico, kar ponovno izpostavlja pritožnik v pritožbi, ni razlog, zaradi katerega se toženec ni mogel udeležiti razpisanega naroka. Vložena kazenska ovadba zoper razpravljajočo sodnico tudi ni razlog za preklic in preložitev naroka, pri čemer stališče druge sodnice v drugi pravdni zadevi, na katerega se ponovno sklicuje pritožnik, ni zavezujoče za odločitev v predmetni pravdni zadevi. Kazenska ovadba še ni dokaz, da je bilo v njej naznanjeno kaznivo dejanje storjeno, zato niso pravno upoštevne sicer obširne navedbe pritožnika, s katerimi se zavzema za drugačno stališče.

12.Dejstvo, da je sodišče prve stopnje toženca sicer opozorilo na določbo prvega odstavka 458. člena ZPP, po kateri je mogoče sodbo v sporih majhne vrednosti izpodbijati poleg pritožbenega razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP tudi iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava, ni odločilno, saj pravni pouk sam po sebi pravice do pravnega sredstva ne zagotavlja. Pravica do pritožbe gre upravičencu na podlagi samega zakona in če na podlagi zakona pritožba ni dovoljena, sodišče nižje stopnje z napačnim pravnim poukom stranki ne more dati pravice do pritožbe.

27.Pritožbeno sodišče ponavlja, da je sodišče prve stopnje zaradi odsotnosti toženca z naroka z dne 27. 10. 2023 skladno z določbami ZPP izdalo delno sodbo na podlagi pripoznave in delno sodbo na podlagi odpovedi brez nadaljnjega izvajanja dokazov in tožencu naložilo plačilo denarnega zneska, zato s takšno odločitvijo ni ponovno odločalo o pravnomočno razsojeni stvari glede veljavnosti pogodbe o upravljanju (kršitev iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). Glede na navedeno pri izdaji izpodbijane delne sodbe na podlagi pripoznave prav tako ne gre za "protizakonito obnovo postopka", kot to zmotno uveljavlja toženec. Da bi bila izdana ugotovitvena sodba, s katero bi sodišče z učinkom pravnomočnosti (torej v izreku sodbe) že odločilo o veljavnosti pogodbe o upravljanju, toženec pritožbeno sploh ne zatrjuje. Prav tako ni nikakršnega nasprotja med tem vprašanjem in razlogi sodbe, kakor to zmotno uveljavlja toženec (15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Sodba ima vse razloge, ki omogočajo njen preizkus (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 13, 115, 316, 338, 338/3, 339, 339/2, 339/2-1, 339/2-2, 339/2-4, 339/2-7, 339/2-8, 339/2-10, 339/2-12, 339/2-13, 339/2-14, 339/2-15, 343, 346, 346/3, 442, 454, 454/3, 458, 458/1,

Izrek

28.Ob določbah 454. člena ZPP je sodišče prve stopnje narok za glavno obravnavo utemeljeno in pravilno razpisalo in opravilo v odsotnosti pravilno vabljenega toženca ter tudi skladno z določilom tretjega odstavka 454. člena ZPP v zvezi s 316. členom ZPP izdalo delno sodbo na podlagi pripoznave in delno sodbo na podlagi odpovedi, s katero je tožbenemu zahtevku delno ugodilo. Pri tem je tudi pravilno pojasnilo, da ne gre za zahtevek s katerim stranke ne morejo razpolagati. Zato so neutemeljene večkrat ponovljene pritožbene toženčeve navedbe in razlogovanja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je izpodbijano delno sodbo na podlagi pripoznave izdalo v nasprotju z zakonskimi določbami.

13.Iz istega razloga tudi zapis v pravnem pouku, da je treba pritožbo vložiti v treh izvodih, čeprav v konkretnem primeru zadoščata le dva izvoda (en izvod za sodišče in en za nasprotno stranko po 343. členu ZPP v zvezi z 442. členom ZPP), ni odločilen in ne dokazuje pritožbeno zatrjevano nespoštovanje zakonov, pristranskost in prejudiciranje uspeha v tožničino korist.

29.Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka po 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta postopkovna kršitev je podana takrat, če je sodišče izdalo sodbo brez glavne obravnave, pa bi jo moralo opraviti. Kot je bilo že pojasnjeno, je sodišče prve stopnje narok za glavno obravnavo dne 27. 10. 2023 opravilo. Zato ta postopkovna kršitev ni podana. Pritožnik očita tudi postopkovno kršitev iz 13. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, vendar tudi to neutemeljeno. Za tako kršitev gre takrat, če je bila v nasprotju z zakonom izključena javnost glavne obravnave, pri čemer pa kršitve takšne vsebine pritožnik v pritožbi ne opisuje.

Pritožba se zavrne in se delna sodba na podlagi pripoznave in delna sodba na podlagi odpovedi sodišča prve stopnje v izpodbijanih I., II. in IV. točki izreka potrdi.

14.Glede na takšno omejitev pritožbenih razlogov pritožnik v pritožbi ne more izpodbijati pravilnosti materialnopravnih zaključkov in dejanskih ugotovitev ter zaključkov sodišče prve stopnje, ker to pomeni uveljavljanje nedopustnega pritožbenega razloga nepravilne uporabe materialnega prava in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sicer pa pritožbeno sodišče v skladu s prvim in drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 442. členom ZPP in tretjim odstavkom 338. člena ZPP ter prvim odstavkom 458. člena ZPP preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v delu, ki se pritožbeno izpodbija in v mejah razlogov, ki so v pritožbi navedeni, pri tem pa po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., deloma 11. ter iz 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

30.Ne drži pritožbena navedba, da se naroka dne 27. 10. 2023 ni udeležila nobena od pravdnih strank. Iz zapisnika naroka (list. št. 184 - 186 v spisu) je jasno razvidno, da je tožnica na narok pristopila, saj se je naroka udeležil njen pooblaščenec, zato je sodišče prve stopnje skladno z zgoraj citiranimi določbami ravnalo pravilno in skladno z določbo tretjega odstavka 454. člena ZPP izdalo delno sodbo na podlagi pripoznave. Posebna toženčeva izjava, da pripoznava tožbeni zahtevek, glede na določbo tretjega odstavka 454. člena ZPP ni potrebna. Izpodbijana sodba zato zaradi tega, ker ni posebne toženčeve izjave o pripoznavi, ni obremenjena z očitanima kršitvama iz 7. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kakor to uveljavlja toženec s pritožbo.

Obrazložitev

15.Toženec v pritožbi na več mestih uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in zmotno ter nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, ki pa v konkretnem primeru nista dovoljena pritožbena razloga, zato se pritožbeno sodišče na ta del pritožbenih navedb v nadaljevanju ne bo opredeljevalo.

31.Zapisnik o naroku v spisu potrjuje razloge sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, da je razpisani narok dne 27. 10. 2023 bil opravljen, zapisnika o opravljenem naroku pa glede na določbe ZPP tožencu ni bilo treba vročiti. Neutemeljeni so zato pritožbeni očitki, da je bila izpodbijana sodba izdana brez opravljenega naroka in zapisnika o naroku ter ni podana uveljavljanja bistvena kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s tem. Ob tem tudi ni utemeljen pritožbeni očitek o absolutni bistveni kršitvi določb postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta postopkovna kršitev (protispisnost) je namreč podana takrat, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Takšnega nasprotja ni, saj so razlogi izpodbijane sodbe skladni s spisovnim gradivom, ki potrjuje, da je narok 27. 10. 2023 bil opravljen, prav tako pa tudi, da se ga je udeležil le tožničin pooblaščenec, toženec pa se naroka ni udeležil. Sodba sodišča prve stopnje je obrazložena, ima vse potrebne in jasne razloge o pravno odločilnih dejstvih, ki si ne nasprotujejo in niso v nasprotju z izrekom, ki je razumljiv in brez notranjih nasprotij, zato sodba omogoča pritožbeni preizkus. V pritožbi večkrat očitana postopkovna kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP tako ni podana.

Podzakonski akti / Vsi drugi akti

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedeno delno sodbo na podlagi pripoznave in delno sodbo na podlagi odpovedi tožencu naložilo, da mora v roku osem dni plačati tožnici znesek 131,23 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi, določno opredeljenimi v I. točki izreka (I. točka izreka) in 44,00 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 12. 2019 dalje (II. točka izreka), tožbeni zahtevek v delu zahtevka za plačilo zneska 30,62 EUR, zneska 24,33 EUR in zneska 21,05 EUR pa je zavrnilo (III. točka izreka) ter tožencu naložilo, da mora v roku osem dni povrniti tožnici stroške pravdnega postopka v znesku 485,32 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).

32.Okoliščina, da se posamezne pravdne (in tudi izvršilne) zadeve, v katerih so udeležene iste stranke, sočasno vodijo, da jih ali so jih vodile različne sodnice sodišča prve stopnje ali ista sodnica več pravdnih zadev, ne pomeni v pritožbi zatrjevanega dogovorjenega in nezakonitega prepletanja pravdnih postopkov v škodo toženca. Vsaka pravdna zadeva, ki je sodniku dodeljena, predstavlja samostojno zadevo, v kateri opravlja procesna dejanja in odloča na podlagi stanja zadeve in konkretnih spisovnih podatkov. Prav tako zgolj dejstvo, da se posamezna procesna dejanja v teh zadevah časovno različno opravljajo, še ne pomeni, da sta bila naroka v obravnavani zadevi razpisana nezakonito, kot neutemeljeno navaja toženec, in tudi ne drži pritožbeni očitek o kršenju Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in Sodnega reda, očitek o prejudiciranju sodbe v toženčevo škodo, ker je pravda v obravnavani zadevi dospela v pravdni postopek pred začetkom obravnave v P 273/2021, P 50/2021 in P 49/2021, ter očitek o zlorabi in kršitvi prvega odstavka 11. člena ZPP oziroma drugega odstavka 450. člena ZPP.

Gre za pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje o zahtevku razsodilo (-) kljub neveljavni pogodbi o upravljanju in pogodbi o vgradnji delilnikov, (-) na podlagi neveljavnega vpisa tožnice v register upravnikov, (-) na podlagi protizakonitega obračuna pribitka po faktorju 3.0 in (-) kljub plačilu vtoževane terjatve.

33.Neutemeljena je tudi pritožba zoper stroškovno odločitev. Glede na že zgoraj pojasnjeno pravilnost odločitve sodišča prve stopnje o glavni stvari, je posledično sodišče prve stopnje pravilno uporabilo tretji odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 442. členom ZPP. Ker tožnica ni uspela samo v delu zahtevka, ki se mu je odpovedala in zaradi tega niso nastali posebni stroški, je pravilno zaključilo, da mora toženec povrniti tožnici njene pravdne stroške (III. točka izreka). Ni pritrditi pritožbi, da je sodišče prve stopnje napačno priznalo tožnici stroške udeležbe na naroku. Pravilno se je sklicevalo na določbo 155. člena ZPP (v zvezi s 442. členom ZPP) ter na veljavno Odvetniško tarifo (OT). Skladno z OT je tožnici, ki je zastopana po pooblaščencu - odvetniku, priznalo 200 točk za zastopanje na naroku za glavno obravnavo (tar. št. 21/1 OT), saj se je naroka, kot potrjujejo tudi spisovni podatki, tožničin pooblaščenec udeležil, na naroku se niso obravnavala zgolj procesna vprašanja, niti se glavna obravnava ni zaključila le z izdajo sodbe na podlagi pripoznave, saj se je tožnica na naroku (delno) tudi odpovedala zahtevku, zato ne gre za primer iz tar. št. 21/3 OT. Prav tako so neutemeljene pritožbene navedbe o fiktivni tožničini vlogi z dne 6. 9. 2023 in neutemeljeno priznanih 50 točk za to vlogo, ker je kot tretja po vrsti neupoštevna po 453. členu ZPP. Tožnica je bila namreč s sklepom sodišča prve stopnje z dne 23. 8. 2023 pozvana, naj sporoči podatke predlaganih prič, kar je tožnica sporočila z vlogo z dne 6. 9. 2023, za kar ji je sodišče prve stopnje priznalo 50 točk (pravilno tar. št. 20/4 OT (dokazni predlog in druge vloge) namesto tar. št. 43/3 OT, kot je nepravilno navedlo sodišče prve stopnje) in ne po tar. št. 20/3 OT (tretja in nadaljnje obrazložene pripravljalne vloge med postopkom), ker gre za spor majhne vrednosti. Tudi višino izvršilnih stroškov v skupni višini 44,00 EUR (II. točka izreka) se v izpodbijani sodbi da preizkusiti in predstavljajo plačilo sodne takse za predlog in sklep po določbah Zakona o sodnih taksah - v nadaljevanju ZST-1 (tar. št. 4012 in 4013 Tarife ZST-1).

2.Toženec vlaga zoper navedeno delno sodbo na podlagi pripoznave in delno sodbo na podlagi odpovedi sodišča prve stopnje pravočasno laično pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka (vse po 338. členu Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 442. členom ZPP), s katero izpodbija delno sodbo na podlagi pripoznave in delno sodbo na podlagi odpovedi sodišča prve stopnje (v prisodilnem delu v I., odločitvi o izvršilnih stroških v II. točki izreka in odločitvi o stroških pravdnega postopka v IV. točki izreka). Pritožbenemu sodišču smiselno predlaga, da pritožbi ugodi in delno sodbo sodišča prve stopnje na podlagi pripoznave in delno sodbo na podlagi odpovedi v izpodbijanem delu (v nadaljevanju izpodbijana sodba sodišča prve stopnje) razveljavi in mu zadevo vrne v novo sojenje. Pritožbeno sodišče bo pritožbeno navedbe zaradi njihove obširnosti povzelo v nadaljevanju obrazložitve skupaj z odgovorom nanje.

Enako neupoštevne so tudi pritožbene navedbe, ki se nanašajo na (-) postopkovne kršitve, ki naj bi jih sodišče prve stopnje zagrešilo v drugih pravdnih postopkih, ki tečejo (ali so tekli) med istima pravdnima strankama, (-) na dejstva, ki so bila po pritožbenih navedbah ugotovljena v drugih pravdnih postopkih (npr. o sklenitvi pogodbe o upravljanju) ali na (-) materialnopravna stališča, zavzeta v drugih pravdnih postopkih (npr. o veljavnosti pogodbe o upravljanju). Tudi do teh pritožbenih navedb se pritožbeno sodišče zaradi njihove nepomembnosti pri presoji utemeljenosti pritožbe v tej konkretni zadevi v nadaljevanju ne bo izrekalo.

34.Ob obrazloženem se tako toženčeva pritožba pokaže za neutemeljeno. Ker pritožbeno sodišče pri pritožbenem preizkusu ni zasledilo kršitev, ki predstavljajo dopusten pritožbeni razlog in na katere pazi po uradni dolžnosti, je toženčevo pritožbo zavrnilo ter delno sodbo na podlagi pripoznave in delno sodbo na podlagi odpovedi sodišča prve stopnje v izpodbijani I., II. in IV. točki izreka potrdilo (353. člen ZPP v zvezi s 442. členom ZPP).

3.Pritožba je bila na podlagi 344. člena ZPP v zvezi z 422. členom ZPP vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila.

Sodni red (2016) - člen 155, 156, 156/6, 158

35.O pritožbenih stroških pritožbeno sodišče ni odločilo, ker jih toženec ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 442. členom ZPP).

17.V obravnavani zadevi odločilno pravno podlago za delno sodbo na podlagi pripoznave v sporu majhne vrednosti predstavlja določba tretjega odstavka 454. člena ZPP, ki določa, da sodišče izda sodbo na podlagi pripoznave v primeru, če je tožena stranka zahtevala izvedbo naroka, pa ne pride, čeprav je bila v redu vabljena, in če so izpolnjeni pogoji iz 316. člena ZPP, to je, da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena ZPP), kar pomeni, da ne nasprotuje prisilnim predpisom in moralnim pravilom.

4.Obravnavana zadeva je že bila dvakrat predložena pritožbenemu sodišču. Prvič je pritožbeno sodišče z dopisom Cp 9/2024 z dne 21. 2. 2024 v skladu s tretjim odstavkom 346. člena ZPP pozvalo sodišče prve stopnje, da pridobi podatke in akt o predodelitvi zadeve, iz katerih bo razvidno, zakaj in na podlagi kakšnega akta je bila predmetna zadeva, ki je bila predhodno dodeljena sodnici A. A., predodeljena v delo sodnici mag. B. B. ter pridobljene podatke in akt o predodelitvi zadeve vroči v odgovor pravdnim strankam, nato pa zadevo ponovno predloži pritožbenemu sodišču. Sodišče prve stopnje je pridobilo odredbo predsednice Okrožnega sodišča v Celju Su 60/2022 z dne 2. 11. 2022 in jo skupaj z dopisom pritožbenega sodišča Cp 9/2024 z dne 21. 2. 2024 vročilo strankam v odgovor (tožnica odgovora ni podala, toženec pa je podal pravočasen obširen odgovor z dne 28. 3. 2024, ki bo povzet v nadaljevanju) ter zadevo ponovno predložilo pritožbenemu sodišču. Drugič pa je pritožbeno sodišče sodišče prve stopnje z dopisom Cp 124/2024 z dne 4. 9. 2024 pozvalo, da pri predsednici Okrožnega sodišča v Celju pridobi še dodatno pojasnilo o razlogih za (pre)dodelitev zadeve sodnici mag. B. B., izvede postopek po 346. a členu ZPP in zadevo ponovno posreduje v pritožbeno odločanje pritožbenemu sodišču. Sodišče prve stopnje je pridobilo Pojasnilo predsednice Okrožnega sodišča v Celju Su 60/2022 z dne 23. 9. 2024 s prilogama (Sprememba letnega razporeda Su 1/2022 z dne 26. 10. 2022 in Predlog predsednice okrajnega sodišča z dne 5. 10. 2022) in jih skupaj z dopisom pritožbenega sodišča Cp 124/2024 z dne 4. 9. 2024 vročilo strankam v odgovor (tožnica odgovora ni podala, toženec pa je podal pravočasen obširen odgovor z dne 18. 10. 2024, ki bo povzet v nadaljevanju) ter zadevo ponovno predložilo pritožbenemu sodišču.

-------------------------------

18.Pritožbeno ni sporno, kar tudi sicer potrjuje spisovno gradivo, da sta izvedbo naroka v svojih dopustnih pripravljalnih vlogah izrecno predlagali obe pravdni stranki, zaradi česar je sodišče prve stopnje razpisalo narok. Pritožbeno tudi ni sporno, da je sodišče prve stopnje zato razpisalo narok za dne 27. 10. 2023 in da se toženec tega razpisanega naroka za glavno obravnavo ni udeležil. Pravilen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je bil toženec na narok pravilno vabljen. Vabilo na narok mu je bilo vročeno, kot potrjujejo tudi spisovni podatki, s fikcijo vročitve, sodno pisanje pa mu je bilo puščeno v hišnem predalčniku (dne 7. 9. 2023), česar pritožnik ne prereka. Sodišče prve stopnje je skladno s spisovnim gradivom tudi pravilno ugotovilo, da je bil toženec v vabilu pravilno opozorjen na pravne posledice izostanka z naroka. Vabilo na pripravljalni narok ima podlago v 279.c členu ZPP, ki se v sporih majhne vrednosti uporablja na podlagi 442. člena ZPP. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe o nepravilnem vabilu na pripravljalni namesto poravnalni narok. Toženec je imel od prejema vabila za pripravo na narok tudi zagotovljenih več kot 15 dni časa (drugi odstavek 280. člena ZPP v zvezi s 442. členom ZPP), zato je neutemeljen pritožbeni očitek o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. ZPP tudi ne določa obveznosti sodišča, da mora o sprejetem sklepu, da prošnji za preložitev naroka ne bo ugodilo, obvestiti stranko, ki je preložitev predlagala, čemur sledi tudi ustaljena in enotna sodna praksa, ki je že zavzela stališče, da se mora stranka, če ne prejme obvestila o preklicu naroka, le-tega udeležiti, ker sicer sama odgovarja za morebitne posledice izostanka z naroka. Če sodišče na predlog toženca za preložitev naroka ni odgovorilo, je toženec lahko sklepal, da njegovem predlogu ni ugodilo.

5.Pritožba ni utemeljena.

1V staležu je bila že od 22. 1. 2022 dalje in se je na delo vrnila šele v letu 2024, s polovičnim delovnim časom oziroma omejitvami, tako da sedaj rešuje D zadeve.

19.Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da razlog, ki ga je toženec navedel v vloženem predlogu z dne 23. 10. 2023 (na list. št. 174 v spisu) za preklic naroka in opravičilu izostanka z razpisanega naroka, ne predstavlja upravičenega razloga za neudeležbo toženca na naroku. Pritrditi je stališču sodišča prve stopnje, da vložena kazenska ovadba toženca (in priče) zoper sodnico, kar ponovno izpostavlja pritožnik v pritožbi, ni razlog, zaradi katerega se toženec ni mogel udeležiti razpisanega naroka. Vložena kazenska ovadba zoper razpravljajočo sodnico tudi ni razlog za preklic in preložitev naroka, pri čemer stališče drugih dveh sodnic v drugih pravdnih zadevah, na katerega se ponovno sklicuje pritožnik, ni zavezujoče za odločitev v predmetni pravdni zadevi. Kazenska ovadba še ni dokaz, da je bilo v njej naznanjeno kaznivo dejanje storjeno, zato niso pravno upoštevne sicer obširne navedbe pritožnika, s katerimi se zavzema za drugačno stališče. Pri presoji upravičenih razlogov za preklic so nepomembne pritožbene navedbe, da policisti vloženih kazenskih ovadb ne preiskujejo.

2Po petem odstavku 458. člena ZPP o pritožbi zoper sodbo ali sklep v postopku v sporu majhne vrednosti odloči sodnik posameznik. Sodnik posameznik lahko s sklepom odstopi zadevo v odločitev senatu, če oceni, da gre za zapleteno zadevo glede pravnih ali dejanskih vprašanj ali če je od odločitve o pritožbi mogoče pričakovati rešitev pomembnega pravnega vprašanja, zlasti če gre za pravno vprašanje, glede katerega ni sodne prakse ali ni enotna.

Pritožbeno sodišče v zvezi s tožnikovimi navedbami o nezakoniti predodelitve zadeve sodnici uvodoma pojasnjuje, da ugotovljeno dejstvo, da je bila v konkretnem primeru zadeva predodeljena sodnici mag. B. B. (sprva je bila zadeva dodeljena sodnici A. A.), ne utemeljuje očitane absolutno bistvene kršitve po 1. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 442. členom ZPP). Določba 158. člena Sodnega reda (v nadaljevanju SR) namreč dopušča, da se zaradi daljše sodnikove odsotnosti ali preobremenjenosti njegove že dodeljene zadeve (lahko) dodelijo ostalim sodnikom na sodnem oddelku oziroma pravnem področju po dnevnem zaporedju vložitve začetnega procesnega akta, upoštevaje abecedni vrstni red začetnic priimkov sodnikov. Odločitev sprejme predsednik sodišča. Poleg citirane določbe se pri predodeljevanju zadev upoštevata tudi določbi 155. in šestega odstavka 156. člena SR. Slednji odkazuje na letni razpored sodnikov, s katerim se določijo pravila za dodeljevanje zadev. Določba 155. člena SR pa nalaga predsedniku sodišča skrb za zagotovitev enakomerne delovne obremenitve sodnikov.

Pridruženi dokumenti:*

3V obravnavani zadevi je sodišča prve stopnje upoštevajoč višino postavljenega zahtevka postopek pravilno vodilo po pravilih od 442. člena do 458. člena ZPP, ki veljajo za postopke v sporih majhne vrednosti.

20.Pritožbeno stališče, da odločitev o teh kazenskih ovadbah predstavlja predhodno vprašanje, ni utemeljeno. Za predhodno vprašanje gre v primeru, ko je izdaja odločbe odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje), pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ (prim. 13. člen ZPP). Pri odločanju o vloženih kazenskih ovadbah ne gre za takšen primer. Prav tako ne drži, da bi sodišče s tem, ko je opravilo narok, odločalo o vloženih kazenskih ovadbah oziroma o storitvi naznanjenih kaznivih dejanj. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločalo zgolj in izključno o postavljenem tožbenem zahtevku (prvi odstavek 2. člena ZPP). V zvezi s tem pritožbeno uveljavljanje absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po 12. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP pa ni utemeljeno.

V obravnavanem primeru je bila zadeva P 60/2020, kot je razvidno iz pojasnila predsednice Okrožnega sodišča v Celju Su 60/2022 z dne 23. 9. 2024 (v nadaljevanju Pojasnilo predsednice) po sklepu Okrajnega sodišča v Ljubljani (COVL) VL 113871/2019 17. 2. 2020 odstopljena v nadaljnje odločanje Okrajnemu sodišču v Celju in je bila v skladu s tedaj veljavnim Letnim razporedom dela sodnic in sodnikov Okrožnega sodišča v Celju in njegovih organizacijskih enot za leto 2019 zadeva dodeljena okrajni sodnici A. A. Tej sodnici je bila zadeva dodeljena v obravnavanje vse do izdaje odredbe predsednice Okrožnega sodišča v Celju Su 60/2022 z dne 2. 11. 2022 (v nadaljevanju Odredba predsednice), s katero je bila zadeva dodeljena okrajni sodnici mag. B. B. Odredba predsednice je bila izdana na podlagi 17. člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) in 158. člena SR ter Spremembe letnega razporeda dela sodnic in sodnikov Okrožnega sodišča v Celju in njegovih organizacijskih enot za leto 2022 z dne 26. 10. 2022 (v nadaljevanju Sprememba LR), sprejete na podlagi 71. člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) in 158. člena SR ter predloga vodje pravdnega oddelka. Okrajna sodnica mag. B. B. je bila namreč zaradi poteka roka razporeditve okrajne sodnice na okrožno sodišče razporejena nazaj na okrajni pravdni oddelek za reševanje P zadev in iz Spremembe LR je razvidno, da je bila okrajna sodnica A. A. že dalj časa odsotna, zato ji je bil ustavljen pripad.1 Z Odredbo predsednice je bila obravnavana zadeva poleg ostalih P zadev dodeljena v nadaljnje reševanje mag. B. B., ki je tedaj prejela v reševanje primerljivo število okrajnih P zadev, hkrati pa je bil s tem rešen problem zastoja pri reševanju zadev že dalj časa odsotne okrajne sodnice A. A., za katero je bilo že jasno, da bo odsotnost še kar trajala. Pravdne sodnice okrajnega sodišča so bile tako primerljivo obremenjene in zagotovljeno je bilo tekoče obravnavanje zadev po vrstnem redu, tudi tistih, ki so zaradi daljše odsotnosti okrajne sodnice A. A. bile v zastoju. Naključnost zadev je bila spoštovana že ob pripadu zadev na sodišče, s predodelitvijo vseh zadev okrajne sodnice A. A. (nujne zadeve so bile predodeljene že prej) je bila zasledovana pravica strank do sojenja v razumnem roku. V Odredbi predsednice so bili torej izpostavljeni kriteriji SR ustrezno upoštevani. Datum 2. 11. 2022 predstavlja presečni datum in ključ, ki ga za predodelitev zadev vsebuje Odredba predsednice zagotavlja, da v zadevi sodi naravni sodnik, saj vsebuje preverljive in transparentne objektivne kriterije. Narejen je v skladu z vnaprej določenimi objektivnimi pravili, s čimer je bila zagotovljena zahtevana naključnost pri določanju razpravljajočega sodnika.

4Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS Cp 7/2019 z dne 28. 3. 2019.

21.Vložene kazenske ovadbe prav tako ne pomenijo, da bi v tej pravdni zadevi odločalo stvarno ali krajevno nepristojno sodišče (kršitev iz 4. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). Pritožbeno sodišče se strinja tudi s pojasnilom sodišča prve stopnje, da zgolj dejstvo vložitve kazenske ovadbe še ne pomeni, da je bilo naznanjeno kaznivo dejanje storjeno in da zato to ne more predstavljati procesne ovire za nadaljnji pravdni postopek.

Na zakonitost predodelitve zadeve ne vpliva, da sodnica mag. B. B. tožencu pred razpisanim narokom Odredbe predsednice ni vročila, ampak jo je vročila šele po izdaji izpodbijane sodbe. Pritožbeno sodišče se ne strinja s tožnikovimi navedbami, da to pomeni, da je bila Odredba predsednice spisana naknadno oziroma je bila naknadno dopolnjena. Nevročitev Odredbe predsednice tožencu tudi ni upravičen razlog za toženčevo neudeležbo na naroku.

5Primerjaj določbe tretjega, četrtega in petega odstavka 142. člena ZPP; obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi, pripeto k list. št. 153 v spisu.

22.Pri presoji, ali gre zaradi vloženih kazenskih ovadb za upravičen razlog za preklic naroka v smislu določb 115. člena ZPP, je prav tako povsem nepomembna pritožbena trditev, da je bila razpravljajoča sodnica seznanjena z vloženimi kazenskimi ovadbami. Do obsežnih pritožbenih navedb v tej smeri se zaradi njihove nepomembnosti pritožbenemu sodišču ni bilo treba opredeljevati.

6Primerjaj 6. točko obrazložitve izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje in vabilo narok za toženca na list. št. 159 v spisu.

Neutemeljene so tožnikove navedbe o neutemeljeni in protizakoniti uporabi tretjega odstavka 346. člena ZPP, ker sta dopisa pritožbenega sodišča (Cp 9/2024 in Cp 124/202) podpisana s strani predsednice oziroma predsednika senata pritožbenega sodišča, saj sta bila sklepa o pridobitvi poročila sodišča prve o kršitvah določb postopka sprejeta na seji pritožbenega senata v skladu s petim odstavkom 458. člena ZPP.2 Ravnanje pritožbenega sodišča v skladu s tretjim odstavkom 346. člena ZPP (pritožbeno sodišče je sodišče prve stopnje pozvalo dvakrat) pa ne pomeni protizakonitega vmešavanja v odločanje o pritožbi in prejudiciranje rezultata v korist tožnice.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

7Primerjaj tretji odstavek 3. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 316. člena ZPP.

23.Sodišče prve stopnje je torej pravilno presodilo, da toženec z vlogo z dne 23. 10. 2023, v kateri se je skliceval na številne vložene kazenske ovadbe, ni izkazal upravičenih razlogov za preklic naroka. Z izdano izpodbijano delno sodbo na podlagi pripoznave sodišče prve stopnje zato ni zagrešilo relativne bistvene kršitve določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP zaradi napačne uporabe določb 115. člena ZPP ali katere od absolutnih bistvenih procesnih kršitev po drugem odstavku 339. člena ZPP, ki jih obsežno zatrjuje pritožba (1., 2., 4., 7., 8., 10., 13., 14. in 15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Sodišče prve stopnje s tem, ko toženca pred narokom ni obvestilo, da naroka ne bo preklicalo, tudi ni kršilo določb pravdnega postopka (toženec v zvezi s tem uveljavlja kršitve 7., 10., 13. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), saj se mora stranka naroka udeležiti, če ta ni preklican. Do navedb, s katerimi je toženec utemeljeval preklic razpisanega naroka, se je sodišče prve stopnje povsem pravilno opredelilo v izpodbijani sodbi, s čimer je zavarovalo toženčevo pravico do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).

Prav tako je neutemeljen pritožbeni očitek o postopkovni kršitvi po 2. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj iz podatkov spisa ni razvidno, da bi bila sodnica s sklepom predsednika sodišča izločena, niti ni zatrjevanih razlogov iz 1. do 5. točke prvega odstavka 70. člena ZPP.

8Primerjaj: zapisnik o pripravljalnem naroku in naroku za glavno obravnavo z dne 27. 10. 2023 na list. št. 184 - 186 v spisu.

24.Prav tako sodišče prve stopnje ni zagrešilo procesne kršitve, ker ni zaslišalo s strani toženca predlagane priče C. C. ali drugih predlaganih dokazov (uveljavljena kršitev iz 8. in 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), saj je zato, ker se toženec naroka ni udeležil, svojega izostanka pa ni opravičil z utemeljenimi razlogi (115. člen ZPP), ravnalo skladno z določbo tretjega odstavka 454. člena ZPP in izdalo delno sodbo na podlagi pripoznave brez nadaljnjega obravnavanja po določbah 316. člena ZPP, torej brez izvajanja predlaganih dokazov z zaslišanjem prič.

Toženec v pritožbi niza očitke o načinu procesnega vodstva razpravljajoče sodnice, ki ustrezajo izločitvenim razlogom iz 6. točke 70. člena ZPP (navedbe o pristranskosti, o sodničini nesamostojnosti, o neupoštevanju vlog, o načinu razpisovanja narokov, ...). Omenjene okoliščine bi lahko toženec uveljavljal najkasneje do izdaje odločbe (drugi odstavek 72. člena ZPP), zato takšne pritožbene navedbe v fazi pritožbenega preizkusa ne morejo vplivati na presojo utemeljenosti pritožbe in se zato pritožbenemu sodišču do njih ni bilo treba vsebinsko izrekati.

9Storitve po tar. št. 43 se obračunajo, če niso zajete v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev. Za samostojne storitve gre le, če niso del storitev zastopanja v nekem (npr. pravdnem, nepravdnem, kazenskem, ...) sodnem ali upravnem postopku. Ker vloga z dne 6. 9. 2023 predstavlja opravilo, opravljeno med zastopanjem v pravdnem postopku, je treba uporabiti tarifo, ki ureja plačilo v pravdnem postopku, to pa so tar. št. 19 - 22.