Jedro

V obravnavani zadevi gre za večkratne zaporedne prenose pravice, ki niso bili vpisani v zemljiški knjigi in je predlagatelj zadnji pridobitelj pravice, katere vpis predlaga. Predlagatelj bi moral za vsakega od zaporednih prenosov predložiti listino, ki bi bila podlaga za vknjižbo pravice v korist njegovega pravnega prednika, ta listina pa mora biti priložena v izvirniku, kot to določa 2. odstavek 142. člena ZZK-1.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi

sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor predlagatelja in potrdilo sklep zemljiškoknjižne referentke z dne 13.3.2006. Proti temu sklepu se pritožuje predlagatelj. Meni, da je potrebno določbo 2. odstavka 150. člena ZZK-1 uporabiti le v primeru, ko bi predlagatelj zahteval vpis svoje lastninske pravice na podlagi vseh listin iz posameznega prenosa, ko bi se v svojem predlogu skliceval na vsako posamično listino kot podlago za vpis. Predlagatelj je prav zaradi tega, ker ni razpolagal z enim izvirnikom listine, z zemljiškoknjižnim lastnikom sklenil pogodbo o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim in na podlagi te pogodbe nato podal predlog za vpis svoje lastninske pravice. Pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim ima, kot zasebna listina, vse potrebne obligacijske kot tudi stvarno pravne elemente, ki so potrebne za vpis lastninske pravice. Družba P. d.d. je nesporni pravni naslednik v zemljiški knjigi vpisane družbe G. d.d., kar je povsem jasno zapisano v 1. točki pogodbe. Z vpisom pripojitve prevzete družbe (G. d.d.) k prevzemni družbi (P. d.d.) v sodnem registru, postane prevzemna družba univerzalni pravni naslednik prevzete družbe. Namen sprejetja novega ZZK-1 je tudi sicer bil v racionalizaciji zemljiškoknjižnih postopkov. V kolikor bi obveljalo izpodbijano stališče sodišča prve stopnje, bi to praktično pomenilo ukinitev pogodb o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim in drugih namensko podobnih zasebnih listin (pogodba o priznanju lastninske pravice ipd.).

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da gre v obravnavani zadevi za večkratne zaporedne prenose pravice, ki niso bili vpisani v zemljiški knjigi in je predlagatelj zadnji pridobitelj pravice, katere vpis predlaga. Kot je že obrazložilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, bi moral predlagatelj za vsakega od zaporednih prenosov predložiti listino, ki bi bila podlaga za vknjižbo pravice v korist njegovega pravnega prednika, ta listina pa mora biti priložena v izvirniku, kot to določa 2. odstavek 142. člena ZZK-1. Sodišče prve stopnje je predlagatelja s sklepom z dne 22.2.2006 pozvalo, da predlog ustrezno dopolni, ker pa predlagatelj tako ni ravnal, je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 13.3.2006 zemljiškoknjižni predlog zavrglo, podlago za to je imelo v 3. odstavku 146. člena ZZK-1. Pritožnik v pritožbi ponavlja trditve, ki jih je navajal že v ugovoru zoper prej navedeni sklep sodišča prve stopnje, vendar s takimi pritožbenimi navedbami ne more uspeti in je nanje že pravilno odgovorilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu.

Po preizkusu izpodbijanega sklepa se torej izkaže, da pritožbeni razlogi niso podani; odločitev sodišča prve stopnje je pravilna. V postopku na prvi stopnji tudi ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP, na katere mora sodišče v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP, v zvezi s 366. členom ZPP, 2. odstavkom 120. člena ZZK-1 in 37. členom ZNP) paziti po uradni dolžnosti. Zato je bilo potrebno pritožbo predlagatelja zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje ter dovoliti izbris zaznambe zavrnitve vpisa (2. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1, v zvezi s 1. točko 1. odstavka 153. člena ZZK-1).