Jedro

Prvostopenjsko sodišče je tako pravilno ugotavljalo relevantne okoliščine izdaje in vročitve sklepa o izvršbi v luči obrambnega ugovora nasprotne udeleženke o vročitvi sklepa v tujem, nemškem jeziku. Pomembno je namreč dejstvo ustrezno opravljene vročitve predhodnega plačilnega naloga in (posledično) izdanega sklepa o izvršbi, obeh na naslovu dolžnice oziroma njenega zakonitega zastopnika. Nasprotna udeleženka ni zatrjevala, da sklepa ni prejela, temveč le, da ga zaradi njegove sestave v nemškem jeziku ni razumela. S tem ugovorom pa v okoliščinah konkretne zadeve ne more uspeti, saj iz priloženega dokaza izhaja, da je bil nasprotni udeleženki vročen sklep o izvršbi skupaj z obvestilom o pravici do zavrnitve pisanja, ki je bilo v slovenskem jeziku. Nasprotna udeleženka si zmotno razlaga, da je zaradi opustitve vročitve prevoda sklepa o izvršbi v slovenskem jeziku podan razlog za odklonitev priznanja iz 34. člena Bruseljske uredbe I. Za odločitev v tej zadevi je namreč, poleg njene popolne pasivnosti v postopku, bistveno, da nasprotna udeleženka nezakonitosti pri samem vročanju, z izjemo posplošene navedbe o prejetju „dokumentov v nemškem jeziku“, ni navajala.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Vsaka udeleženka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu je s sklepom R 122/2015-3 z dne 4. 6. 2015 na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (v nadaljevanju Bruseljske uredbe I) v Republiki Sloveniji razglasilo za izvršljivo sodno odločbo – sklep o izvršbi Občinskega sodišča v Euskirchenu, št. 25 B 225/14 z dne 26. 8. 2014, v skladu s katero mora nasprotna udeleženka predlagateljici plačati 219.993,50 EUR skupaj z obrestmi in stroški postopka.

2. Ugovor nasprotne udeleženke zoper ta sklep je Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu zavrnilo s sklepom R 122/2015-15 z dne 7. 9. 2015. 3. Nasprotna udeleženka zoper sklep o zavrnitvi ugovora vlaga pritožbo. Uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, da se pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter prekliče izvršljivost sklepa o izvršbi tujega sodišča s stroškovno posledico, oziroma podrejeno, da se po razveljavitvi izpodbijanega sklepa zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

4. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodna odločba, izdana v eni državi članici in izvršljiva v tej državi članici, se izvrši v drugi državi članici, ko je na zahtevo katere koli od zainteresiranih strank razglašena za izvršljivo v tej (mišljeno je v drugi) državi članici (prvi odstavek 38. člena Bruseljske uredbe I). Razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe je dopustno zavrniti (ob odločanju o pravnem sredstvu, kakršno je v obravnavani zadevi na prvi stopnji zavrnjeni ugovor) ali razglasitev njene izvršljivosti preklicati (ob odločanju o pravnem sredstvu, kakršno je v tej zadevi predložena pritožba), iz omejenih razlogov, navedenih v 34. in 35. členu Bruseljske uredbe I (prvi odstavek 45. člena te uredbe).

7. V bistvenem delu pritožbe se nasprotna udeleženka ne strinja s presojo sodišča prve stopnje o ustrezni vročitvi in postopanju Občinskega sodišča v Euskirchenu, ker ji sklep o izvršbi ni bil vročen v slovenskem, temveč le v nemškem jeziku. Zaradi tega naj bi bila njena pravica do obrambe kršena do te mere, da naj bi bilo priznanje izvršljivosti sporne odločbe v očitnem nasprotju z javnim redom Republike Slovenije.

8. Kot izhaja (tudi) iz ustaljene sodne prakse Sodišča EU, je nacionalno sodišče pri presoji izvršljivosti tuje sodne odločbe v skladu z načelom proste dokazne ocene zavezano k tehtanju predloženih dokazov ter k ugotavljanju oziroma preverjanju posredovanih informacij o načinu vodenja postopka pri izdaji odločbe pred tujim sodiščem.(1) Pri presoji ugovora kršitve javnega reda iz 34. člena Bruseljske uredbe I pa je bistveno ravno ugotavljanje dejanskih (in concreto) možnosti dolžnice za pripravo obrambe v postopku izdaje sklepa o izvršbi, ki je bil izdan v njeni odsotnosti.(2)

9. Prvostopenjsko sodišče je tako pravilno ugotavljalo relevantne okoliščine izdaje in vročitve sklepa o izvršbi v luči obrambnega ugovora nasprotne udeleženke o vročitvi sklepa v tujem, nemškem jeziku. Pomembno je namreč dejstvo ustrezno opravljene vročitve predhodnega plačilnega naloga in (posledično) izdanega sklepa o izvršbi, obeh na naslovu dolžnice oziroma njenega zakonitega zastopnika. Nasprotna udeleženka ni zatrjevala, da sklepa ni prejela, temveč le, da ga zaradi njegove sestave v nemškem jeziku ni razumela. S tem ugovorom pa v okoliščinah konkretne zadeve ne more uspeti, saj iz priloženega dokaza izhaja, da je bil nasprotni udeleženki vročen sklep o izvršbi skupaj z obvestilom o pravici do zavrnitve pisanja, ki je bilo v slovenskem jeziku (priloga A7).(3) Nasprotna udeleženka si zmotno razlaga, da je zaradi opustitve vročitve prevoda sklepa o izvršbi v slovenskem jeziku podan razlog za odklonitev priznanja iz 34. člena Bruseljske uredbe I.(4) Za odločitev v tej zadevi je namreč, poleg njene popolne pasivnosti v postopku, bistveno, da nasprotna udeleženka nezakonitosti pri samem vročanju, z izjemo posplošene navedbe o prejetju „dokumentov v nemškem jeziku“, ni navajala.(5) Zato se ne more uspešno sklicevati, da zatrjevanih t. i. negativnih dejstev ne bi mogla ustrezno dokazovati, saj je vsa pisanja dokazano sprejela. Poleg tega je bil v sklepu o izvršbi določen pritožbeni rok enega meseca, kar ne predstavlja nerazumno kratkega roka, ki bi per se onemogočal pripravo obrambe, četudi bi bila nasprotni udeleženki vsa pisanja vročena v nemškem jeziku. Pri presoji njene obrambne teze je namreč relevantno tudi dejstvo poslovanja nasprotne udeleženke kot pravne osebe s predlagateljico v mednarodnem poslovnem okolju. Končno pa je na opustitev vložitve pravnega sredstva zoper sklep o izvršbi vezana tudi omejitev sklicevanja na možnost odklonitve priznanja zaradi nasprotovanja javnemu redu, saj se nanjo ne more sklicevati tisti toženec, ki v državi izdaje sodne odločbe ni začel postopka za njeno izpodbijanje, čeprav je imel to možnost (drugi odstavek 34. člena Bruseljske uredbe I).(6) Zato je pomembno, da je bil ugovor proti sklepu o izvršbi vložen šele 26. 8. 2015 (kot to izhaja iz dopisa Deželnega sodišča v Kölnu), kar je šele po začetku postopka pred (domačim) prvostopenjskim sodiščem, vezanim na priznanje izvršljivosti tujega sklepa o izvršbi.

10. Zato se izkaže kot pravilna presoja sodišča prve stopnje, da v okoliščinah konkretne zadeve uporaba 34. člena Bruseljske uredbe I ne pride v poštev.

11. Prav tako je pravilna presoja sodišča prve stopnje o neupoštevanju arbitražne klavzule oziroma o priznanju izvršljivega sklepa o izvršbi, četudi sta se stranki s pogodbo dogovorili o arbitražnem reševanju medsebojnih sporov. Ne drži pritožbena navedba, da v tej zadevi zaradi kršitve pogodbeno dogovorjene pristojnosti pride v poštev uporaba 35. člena Bruseljske uredbe I. Ravno ta določba namreč ureja, da dogovor o pristojnosti ni (več) pravno varovan na tej stopnji postopka, saj je Oddelek 7 izključen iz obsega upoštevanja. Iz tega pa logično izhaja tudi odrek sodnega varstva pogodbeno določeni arbitražni klavzuli, če se ta uveljavlja šele v postopku priznanja izvršljivega sklepa o izvršbi (prim. 35. in drugi odstavek 1. člena Bruseljske uredbe I).

12. Ko sodišče odloča o izvršljivosti tuje sodne odločbe ne preizkuša ugotovitev dejanskega stanja niti pravilne uporabe materialnega prava (36. in drugi odstavek 45. člena Bruseljske uredbe I). Zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo Bruseljsko uredbo I, ko je presodilo, da nasprotna udeleženka ne more uspeti z navedbami o procesni zlorabi instituta pritožbe oziroma o nepoštenem ravnanju predlagateljice v postopku izdaje spornega sklepa o izvršbi.

13. V nepravdnem postopku se na podlagi 37. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Ker razlogi, zaradi katerih je bila pritožba vložena, niso podani in prav tako niso podani razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je sodišče pritožbo na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo (I. točka izreka).

14. Na podlagi prvega odstavka 35. člena ZNP je Vrhovno sodišče odločilo, da vsaka udeleženka nosi svoje stroške pritožbenega postopka (II. točka izreka).

Op. št. (1): Prim. sodbo SEU Trade Agency, C-619/10, EU:C:2012:531. Op. št. (2): Prav tam; prim. tudi sodbo SEU ASML, C-283/05, EU:C:2006:787. Op. št. (3): Na potrdilu o vročitvi pisanja je naveden pisni pouk naslovniku pisanja, da lahko zavrne sprejem pisanja, če ni sestavljeno v jeziku, ki ga razume, ali v uradnem jeziku ali v enem od uradnih jezikov kraja vročitve, oziroma mu ni priložen prevod v enega od teh jezikov. - Priloga II Uredbe (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah („vročanje pisanj“) (v nadaljevanju Uredbe (ES) št. 1393/2007), UL EU, L 324/79, 10. 12. 2007. Op. št. (4): Glej 7. in 8. člen Uredbe (ES) št. 1393/2007. Op. št. (5): Prim. tudi Galič, A., Betteto, N., Evropsko civilno procesno pravo I, GV Založba, 2011, Ljubljana, str. 97. Op. št. (6): Prim. tudi mnenje Generalne pravobranilke Kokott v zadevi SEU Apostolides, C-420/07, EU:C:2009:271.