Jedro

Ker vloga ni bila dopolnjena in popravljena, čeprav je bila dolžnica poučena o pravnih posledicah svoje pasivnosti, jo je Vrhovno sodišče skladno z določbo petega odstavka 108. člena ZPP zavrglo.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. B. S. je 21. 1. 2011 neposredno na Vrhovno sodišče vložila vlogo, naslovljeno kot zahteva za varstvo zakonitosti, zaradi zatrjevanih nepravilnosti, ki naj bi jih zagrešilo Okrajno sodišče v Murski Soboti v izvršilni zadevi In 191/2006. Navaja, da je izvršilno sodišče zavrglo njene pritožbe zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, zoper ugovor po izteku roka in zoper sklep o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ker naj bi zamudila pritožbene roke, ki jih je računalo od vročitve izpodbijanih sklepov odvetniku, čeprav z njim ni imela „sklenjenega trajnega pooblastila“, pač pa ga je za vsako pritožbo pooblastila posebej. Z opustitvijo vročitve njej osebno ji je odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem. Tako dolžnica potem, ko je izvršila plačili Z. T. in K. in sta bili izvršbi glede plačanih zneskov ustavljeni, sploh ni bila seznanjena, da naj bi dolgovala še 4.178,82 EUR, kar bi, če bi za ta dolg vedela, nedvomno plačala. Tako pa je najprej upnikoma plačala 18.000 EUR, za kolikor je bila prodana njena nepremičnina, nato pa še 4.178,82 EUR, kar pomeni, da je skupno plačala 22.178,82 EUR, nepremičnine pa nima več. Zahtevo za varstvo zakonitosti vlaga, ker je izvršilno sodišče v zadevi In 191/2006 z njeno nepremičnino postopalo „nedopustno in kaznivo.“

2. Zahteva za varstvo zakonitosti je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodno odločbo, zoper katero sodišče ne more dopustiti revizije (prvi in drugi odstavek 385. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Vloži jo lahko le državno tožilstvo (prvi odstavek navedenega člena zakona). Zato je Vrhovno sodišče tožničino vlogo obravnavalo kot predlog za dopustitev revizije, ki je izredno pravno sredstvo, ki ga sme vložiti stranka (drugi odstavek 367. a člena ZPP), vendar le po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena ZPP), pri čemer mora zadostiti strogim formalnim zahtevam iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP. Na vse navedeno, kar je predstavljalo pomanjkljivost v dolžničini vlogi, je Vrhovno sodišče B. S. pisno opozorilo 21. 3. 2011 in jo pozvalo k odpravi pomanjkljivosti, zaradi katerih njene vloge ni mogoče obravnavati. Hkrati jo je poučilo o določbi 10. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, skladno s katero zoper pravnomočno odločbo, izdano v postopku izvršbe in zavarovanja, revizija ni dovoljena, zaradi česar ni dovoljen niti predlog za dopustitev revizije.

3. V roku, ki ji ga je dalo Vrhovno sodišče na razpolago, dolžnica vloge, naslovljene kot zahteva za varstvo zakonitosti, ni popravila in dopolnila skladno z njegovim pozivom z dne 21. 3. 2011. 4. Ker vloga ni bila dopolnjena in popravljena, čeprav je bila dolžnica poučena o pravnih posledicah svoje pasivnosti, jo je Vrhovno sodišče skladno z določbo petega odstavka 108. člena ZPP zavrglo.