Jedro

Napačna navedba v obrazložitvi sodbe, da je sodišče med drugim zaslišalo tudi „sedmo tožnico“, ne predstavlja procesne kršitve, ki bi lahko kvarno vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe. Gre za očitno pisno pomoto, saj na strani tožeče stranke sedme tožnice ni, pač pa je sedmi tožnik. Za odpravo takšnih nebistvenih pisnih pomot je zakonodajalec v 328. členu ZPP predvidel možnost izdaje popravnega sklepa.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom popravilo očitno pisno napako pri zapisu zaporedne številke zaslišane tožeče stranke v 3. točki obrazložitve svoje sodbe P 302/2018 z dne 3. 7. 2020, tako da se v 16. vrstici namesto navedbe „peto tožnika in šesto ter sedmo tožnico“ besedilo pravilno glasi „peto in šesto tožnico“.

2. Toženec se je pravočasno pritožil. Sklicuje se na zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, zmotno uporabo materialnega prava ter bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep odpravi, samo opravi novo sojenje in nato sklep spremeni. Meni, da v sodbi ni šlo za napake v imenih in številkah, kot navaja izpodbijani sklep, ampak za neskladje med izrekom in obrazložitvijo sodbe, česar s popravnim sklepom ni mogoče popraviti. Izdana sodba je bila zato nepravilna in nezakonita, enako pa velja tudi za popravni sklep.

3. Tožniki na pritožbo niso odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodba sodišča prve stopnje P 302/2018 z dne 3. 7. 2020 je pravnomočna, kar pomeni, da je ni več mogoče izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi. Odveč je zato pritožbeni očitek o domnevnem nasprotju med izrekom sodbe in njeno obrazložitvijo. Tudi sicer takšnega nasprotja v sodbi ni. Na zatrjevano absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) namreč pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), sodba pa je prestala pritožbeni preizkus.

6. Kot je pritožbeno sodišče že pojasnilo v sodbi II Cp 1812/2020 z dne 22. 12. 2020, napačna navedba v obrazložitvi sodbe, da je sodišče med drugim zaslišalo tudi „sedmo tožnico“, ne predstavlja procesne kršitve, ki bi lahko kvarno vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe. V resnici gre za očitno pisno pomoto, saj na strani tožeče stranke sedme tožnice ni, pač pa je na tem mestu sedmi tožnik. Za odpravo takšnih nebistvenih pisnih pomot je zakonodajalec v 328. členu ZPP predvidel možnost izdaje popravnega sklepa. Sodišče prve stopnje je to zakonsko možnost korektno in pravilno uporabilo.

7. Toženec po navedenem brez dejanske in pravne podlage nasprotuje izdanemu popravnemu sklepu. Toženčevi pritožbeni razlogi so vsebinsko zgrešeni. Pritožbeni preizkus pa je še pokazal, da v postopku na prvi stopnji ni bilo niti uradoma upoštevnih procesnih ali materialnih kršitev, zato je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).