Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSC sodba Cp 748/2003

ECLI:SI:VSCE:2004:CP.748.2003 Civilni oddelek

odgovornost za psa
Višje sodišče v Celju
6. oktober 2004

Povzetek

Sodba se nanaša na odgovornost tožene stranke za škodo, ki jo je povzročil njihov pes. Sodišče je ugotovilo, da lastništvo psa ni odločilna okoliščina za odgovornost, temveč je odgovoren tisti, ki ni poskrbel za učinkovito nadzorstvo. Tožena stranka je bila ugotovljena za 80 % odgovorno, tožnik pa za 20 % soodgovoren, ker je ravnal lahkomiselno. Pritožba tožencev je bila zavrnjena, saj niso uspeli dokazati, da pes ni povzročil škode.
  • Odgovornost za škodo, ki jo povzroči pes - Ali je lastništvo psa odločilna okoliščina za odgovornost za škodo, ki jo povzroči pes?Sodba obravnava vprašanje odgovornosti za škodo, ki jo povzroči pes, in ugotavlja, da lastništvo psa ni odločilna okoliščina. Odgovoren je tisti, ki ni poskrbel za učinkovito nadzorstvo nad psom.
  • Nadzor nad psom - Kakšne so obveznosti imetnika psa glede nadzora in varstva?Sodba pojasnjuje, da mora imetnik psa poskrbeti za potrebno varstvo in nadzorstvo, kar vključuje, da pes ne more pobegniti in se gibati brez nadzora.
  • Soodgovornost - Kako se ugotavlja soodgovornost tožnika za škodo?Sodba ugotavlja, da je tožnik soodgovoren za škodo do 20 %, ker je ravnal lahkomiselno in pustil otroka samega blizu pesjaka.
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Lastništvo psa ni odločilna okoliščina, od katere je odvisna odgovornost za škodo, ki jo je povzročil pes. Za škodo, ki jo povzroči žival po pravilih ODZ odgovarja njen rejec, če ne dokaže, da je poskrbel za potrebno varstvo in nadzorstvo. Za potrebno varstvo in nadzorstvo pa je poskrbljeno, kadar je takšno, da je psu onemogočeno, da bi koga poškodoval. Torej ni nujno, da je odgovorna oseba vselej lastnik živali. Odgovoren je tisti, ki ni poskrbel za učinkovito nadzorstvo nad psom. Nadzorovanje psa pa vključuje tudi skrb za to, da je pes zanesljivo priklenjen ali da je sicer poskrbljeno, da ne bi mogel pobegniti in se brez nadzora gibati po okolici.

Izrek

Pritožba se z a v r n e in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama trpi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano vmesno sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka odgovorna za tožnikovo škodo, utrpelo v škodnem dogodku dne 18.5.1997, do 80 %, tožeča stranka pa je soodgovorna za nastalo škodo do 20 %.

Proti takšni sodbi sta se pritožila toženca zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlagala, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi. V pritožbi sta vztrajala, da škodnega dogodka ni povzročil njun pes, saj so starši mld. tožnika navajali, da je bilo v času škodnega dogodka na prizorišču več psov, opis psa ne odgovarja točno opisu psa, ki je njuna last, pa tudi zaslišana priča ni bila prepričana, da je ravno njun pes ugriznil otroka. Očitno tožeča stranka trdi, da je ravno njun pes ugriznil mld. tožnika, ker je samo za tega psa bilo mogoče ugotoviti lastništvo in ker imata toženca hiša zavarovano. Poleg tega je lastnik psa le prvotoženec, ne pa tudi drugotoženka. Zgolj podredno pa sta menila, da je tožeča stranka več kot 20 % sokriva za škodni dogodek. Starša mld. tožnika sta namreč izpovedala, da se je tam okrog več dni podilo več psov. V neposredni bližini se je nahajal pesjak, kjer so se vedno zbirali psi, tudi ko se je tožeča stranka pripeljala domov, je bilo tam več psov, da so kljub temu komaj triletnega otroka pustili samega, da je šel proti pesjaku in v rokah nesel še napolitanke, kar je bilo izredno lahkomiselno dejanje. Ravno to pa je bilo krivo, da je nek pes skočil proti otroku, ker je očitno zavohal napolitanke in jih je hotel pojesti.

Tožnik na pritožbo ni odgovoril. Pritožba ni utemeljena.

Za škodo, ki jo povzročijo živali, se v konkretnem primeru uporabljajo pravna pravila 1320 Občega državljanskega zakonika iz leta 1811 (v nadaljevanju ODZ), v katerem je določeno, da je za primer, če žival koga poškoduje, odgovoren tisti, kdor jo redi. Po tem pravilu je za škodo, ki jo povzroči žival, odgovoren imetnik živali oz. njen rejec, če ne dokaže, da je poskrbel za potrebno varstvo ali nadzorstvo (pa ne gre za primer, ko je škoda nastala zaradi vzpodbujanja ali draženja živali). Za potrebno varstvo ali nadzorstvo pa je poskrbljeno, kadar je to takšno, da je psu onemogočeno, da bi koga poškodoval. Nadzorovanje psa pa mora biti prilagojeno vsaki taki situaciji, ki jo je imetnik mogel ali moral predvideti. Tako je imetnik odgovoren, če povzroči pes škodo, kadar se iztrga z verige, kadar je bil spuščen, kadar je bil pes sicer privezan, a na psa ni opozarjala opozorilna tabla in podobno.

Pritožbena navedba, da tožnika ni poškodoval pes tožencev je neutemeljena. Tako priči škodnega dogodka K. Ž. in oče mld. tožnika V. V., kot tudi mati tožnika F. V., ki samega ugriza ni videla, so izpovedali, da je ob pesjaku, v katerem je bila zaprta psica, ležal pes in sicer so vsi navedeni povsem skladno izpovedali, da je bil izven pesjaka en sam pes, sodišče druge stopnje pa v verodostojnost takšnih izpovedb ne dvomi. Prav tako je tožnik dokazal, da ga je ugriznil ravno ta pes in da je bil to pes tožencev, ki ga kličejo N.. Navedeno izhaja iz skladnih izpovedb K. Ž. in V. V., ki sta psa opisala kot srednje velikega (visok okrog 50 oz. 60 cm), črnega oz. temnega z rumeno oz. rjavo liso pod vratom, belkastimi tačkami, povešenih ušes in srednje dolgo dlako. Takšen opis ustreza psu na fotografiji v spisu Z. T. in je skladen tudi z opisom psa N., ki ga je podala drugotoženka na glavni obravnavi. Drugotoženka je tudi izpovedala, je bil N. ves čas spuščen, ko pa se je "ženil", je bil zaprt v garaži, vendar pa so ga spustili, ko je "tako delal" ter da je v času parjenja hodil ovohavat psico v pesjaku. Poleg tega je V. V. psa tožencev N. poznal že pred obravnavanim dogodkom, saj je večkrat ležal pred trgovino v P., priča K. Ž. pa je izpovedala, da ji je ob škodnem dogodku V. V. povedal, da je psa, ki je ugriznil mld. tožnik že videl tam okrog in da pes pripada tožencema. V razgovoru pri Z. T. so tudi sosedje tožnika (družina P.), ki samega škodnega dogodka sicer niso videli, povedali, da se je N. v času pred škodnim dogodkom, že nekaj časa neprestano nahajal pri boksu ob njihovi stanovanjski hiši, v katerem je bila zaprta psica. Toženca so večkrat opozorili, naj psa odstrani in ga priklene, vendar se za to ni zmenil. Nekajkrat je sicer psa odpeljal, vendar ga je nato spet spustil in ta se je potikal okrog boksa. Pa tudi drugotoženec je takrat povedal, da se je njegov pes tistega dne, ko se je zgodil škodni dogodek dvakrat utrgal z verige, in ko se je utrgal drugič, je tudi prišlo do ugriza. Psa je tudi našel blizu stanovanjske hiše, kjer je prišlo do poškodbe tožnika. Po mnenju sodišča druge stopnje je tožnik uspel dokazati, da ga je ugriznil prav pes tožencev. Iz zgoraj navedenih dokazov namreč izhaja, da je bil ob pesjaku samo en pes in sicer prav N., katerega imetnika sta toženca, kar sta skladno izpovedali obe ob dogodku prisotni priči, njuni izpovedbi pa sta potrjeni tudi z drugimi dokazi, česar toženca z očitkom, da so trditve, da je mld. tožnika ugriznil njun pes posledica dejstva, da imata zavarovano hišo, nista uspela izpodbiti.

Pritožnika tudi neutemeljeno ugovarjata, da je lastnik psa samo prvotoženec. Lastništvo psa namreč ni odločilna okoliščina, od katere je odvisna odgovornost za škodo, ki jo je pes povzročil mld. tožniku. Za škodo, ki jo povzroči žival po pravilih ODZ odgovarja njen rejec, če ne dokaže, da je poskrbel za potrebno varstvo ali nadzorstvo. Za potrebno varstvo ali nadzorstvo pa je poskrbljeno, kadar je takšno, da je psu onemogočeno, da bi koga poškodoval. Torej ni nujno, da je odgovorna oseba vselej lastnik živali. Toženca sta odgovorna, ker nista poskrbela za učinkovito nadzorstvo nad psom, in nista preprečila njegovega napada na tožnika. Zgoraj ugotovljene okoliščine kažejo, da toženca svojega psa nista ustrezno varovala in nadzorovala. Smisel nadzorovanja psa je namreč, da se mu prepreči, da bi koga poškodoval, zato nadzorovanje psa v smislu pravnega pravila paragrafa 1320 ODZ vključuje tudi skrb za to, da je pes zanesljivo priklenjen ali da je sicer poskrbljeno, da ne bi mogel pobegniti in se brez nadzora gibati po okolici. Pes tožencev ni bil privezan oz. drugače zavarovan, temveč je prosto tekal okrog (brez nadzorstva), zaradi česar je pretežni del vzrokov za nastanek škodnega primera na njuni strani. Popolna opustitev nadzorstva nad psom pomeni hudo malomarnost tožencev, zato njun soprispevek k škodnemu dogodku in nastali škodi tudi po mnenju sodišča druge stopnje ne more biti nižji od 80 %. Odločitev prvostopnega sodišča o temelju odgovornosti tožencev je tako pravilna.

Glede na vse navedeno je pritožba neutemeljena, zato jo je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo vmesno sodbo sodišča prve stopnje (čl. 353 Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Pri tem ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (čl. 350/II ZPP).

Ker toženca s pritožbo nista uspela, sama trpita svoje stroške pritožbenega postopka (čl. 165/I ZPP v zvezi s čl. 154/I ZPP).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia