Jedro

Postopek po ZVETL zgolj dopolnjuje dotedanje oblike sodnega varstva in ne spreminja temeljnih postulatov civilnega prava. Izbira načina pravnega varstva ostaja tožniku, sodišče pa ga nudi upoštevajoč materialno pravo in ustrezne procesne predpise izbranega postopka.

Izrek

Pritožbama se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se postopek glede parc. št. 50/12 in 50/13 k.o. X ustavi in se bo nadaljeval po pravilih nepravdnega postopka.

2. Prva in druga tožnica ter tretji do šesti tožnik v pritožbi zoper sklep uveljavljajo vse pritožbene razloge in predlagajo njegovo razveljavitev. Iz tožbenih navedb izhaja, da je pravna podlaga zahtevka priposestvovanje. Poleg tega je toženka podpisala pogodbo o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim in je dolžna izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo. Zgolj subsidiarno je pomembno, da sporni nepremičnini ustrezata vsem kriterijem pripadajočega zemljišča po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine in določitvi pripadajočega zemljišča (v nadaljevanju ZVEtL), vendar je ustavitev pravdnega postopka kljub temu napačna. Dejstva niso nesporna, poleg tega pa ZVEtL ni ukinil prej obstoječe možnosti, da se tovrstne situacije rešujejo v pravdi (sklep VSL I Cp 924/2010 z dne 5. 5. 2010).

3. Sedmi tožnik in osma tožnica v pritožbi zoper sklep uveljavljata vse pritožbene razloge. Predlagata, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Menita, da v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti ZVEtL. Kljub dejstvu, da je v pravdi sporno priposestvovanje funkcionalnega zemljišča, ni mogoče reči, da gre za vzpostavitev bodisi etažne lastnine bodisi za vzpostavitev in določitev pripadajočega zemljišča, ki pripada stavbi v etažni lastnini. Sama nista zatrjevala, da na nepremičnini obstaja etažna lastnina, ampak sta zatrjevala obstoj solastnine.

4. Toženka ni odgovorila na pritožbi.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Sodna praksa je že zavzela stališče, da postopek po ZVETL zgolj dopolnjuje dotedanje oblike sodnega varstva in da ne spreminja temeljnih postulatov civilnega prava. Izbira načina pravnega varstva ostaja tožniku, sodišče pa ga nudi upoštevajoč materialno pravo in ustrezne procesne predpise izbranega postopka (1).

7. Odločitev v zadevi ne terja odgovora na vprašanje, ali bi tožniki sploh lahko dosegli varstvo svojih pravnih položajev v postopku po ZVEtL. Zadostuje ugotovitev, da tožnikom ni mogoče odreči sodnega varstva zatrjevanih stvarnih pravic, ki so ga zahtevali z vložitvijo tožbe v pravdnem postopku in pri njem vztrajajo tudi v pritožbi (drugi odstavek 2. člena ZPP).

8. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

9. Ker je predmet pritožbenega odločanja vmesna procesna odločitev, bo odločitev o stroških pritožbenega postopka predmet končne odločitve.

(1) Prim. sodbo in sklep VS RS II Ips 71/2011 z dne 6. 6. 2012 in sodbo II Ips 13/2012 z dne 14. 6. 2012 ter kasnejše odločitve Višjega sodišča v Ljubljani. V zadevi II Ips 265/2012 (sklep z dne 28. 1. 2013) je stališče celo zaostrilo in navedlo, da je tistim, ki imajo možnost varstva po določbah SPZ, sploh nimajo možnosti uveljavljanja pravic po ZVEtL.