Jedro

V konkretnem primeru je bila napaka upnika zgolj v tem, da je pri zapisu dolžničinega priimka uporabil šumnike. Zapisal ga je kot "...ževič" namesto (pravilno) "...zevic". Gre za relativno manjšo pomanjkljivost, pri čemer so bili vsi ostali podatki, ki jih je navedel (EMŠO, davčna številka, datum rojstva in naslov dolžničinega bivališča v tujini), pravilni.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo upnikov predlog za izvršbo.

2. Zoper to odločitev se pritožuje upnik. Navaja, da zoper dolžnico poteka tudi izvršba VL 66128/2021, ki je bila dopolnjena z enakimi osebnimi podatki, in je bila dolžnica najdena, izvršba dovoljena in sklep o izvršbi izdan. V skladu z navedenim poziva sodišče, da o podanem predlogu ponovno odloča, izvršbo dovoli in izda ustrezen sklep o izvršbi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Upnik je v predlogu za izvršbo dolžnico označil z imenom in priimkom (A. A.), datumom rojstva [...] in prebivališčem. Sodišče prve stopnje ga je s sklepom z dne 6. 10. 2021 pozvalo, da ta predlog dopolni tako, da dolžnico popolno opredeli. Pojasnilo je, da je opravilo poizvedbe v Centralnem registru prebivalstva (v nadaljevanju CRP) in ugotovilo, da navedeni datum rojstva dolžnici A. A. ne pripada. Upnik je zatem svoj predlog dopolnil z navedbo EMŠO in davčne številke te dolžnice, ter z navedbo njenega novega naslova (v Republiki Franciji).

5. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ta predlog zavrglo. Pojasnilo je, da v elektronsko dosegljivih evidencah osebe A. A., z danimi podatki ni našlo, oziroma da ta oseba, kot je navedena v predlogu in dopolnitvi, ne obstaja. Štelo je, da dolžnice ni moglo nedvoumno identificirati, zato je predlog za izvršbo ostal nepopoln.

6. Res velja, da morajo biti podatki o dolžniku, ki jih upnik navede v predlogu za izvršbo (ali v njegovi kasnejši dopolnitvi), ustrezni in skladni. S tem je mogoče dolžnika nedvoumno identificirati, kar je pomembno tako zaradi tega, da se sklep o izvrši izda zoper pravo osebo, kot zaradi možnosti oprave nadaljnjih poizvedb glede predlaganih sredstev izvršbe.1 Vendar je treba v konkretnem primeru upoštevati, da je bila napaka upnika zgolj v tem, da je pri zapisu dolžničinega priimka uporabil šumnike. Zapisal ga je kot A namesto (pravilno) B. Gre za relativno manjšo pomanjkljivost, pri čemer so bili vsi ostali podatki, ki jih je navedel (EMŠO, davčna številka, datum rojstva in naslov dolžničinega bivališča v tujini), pravilni. O tem se je pritožbeno sodišče lahko prepričalo z vpogledom v CRP. Ob dodatni okoliščini, da sodišče prve stopnje v sklepu, s katerim je upnika pozvalo na dopolnitev predloga za izvršbo, ugotovljenih neskladij glede osebnih podatkov dolžnice ni ustrezno konkretiziralo, je izpodbijana odločitev, ki temelji na tem, da slednje ni bilo mogoče nedvoumno identificirati, najmanj preuranjena.

7. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju). V novem postopku naj o podanem predlogu za izvršbo ponovno odloči. 1 Prim. Maja Lajevec in Elizabeta Žgajnar, Spletni portal Tax-Fin-Lex, e – paket Izvršba, komentar 16.a člena ZIZ.