Jedro

Če nasprotna stranka podrobnejšo opredelitev tožbene podlage zahteva v postopku v sporih majhne vrednosti, ki izvirajo iz izvršilnega postopka na podlagi verodostojne listine, prvič šele v odgovoru na tožbo, podrobnejše navedbe nasprotne stranke v sledeči vlogi niso prepozne, če so ključne tožbene trditve vsebovane že v tožbi (oziroma v prvi vlogi). Raven konkretiziranosti tožbenih trditev je torej odvisna tudi od aktivnosti nasprotne stranke.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi ohranilo v veljavi tudi v prvem in tretjem odstavku izreka ter tožencu naložilo, da tožeči stranki plača nadaljnje pravdne stroške v višini 463,71 EUR.

2. Toženec v pravočasni pritožbi navaja, da izpodbijana sodba nima procesne in vsebinske podlage. Ker zaključki sodišča nimajo ustrezne trditvene podlage v tožbenih navedbah, gre za kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče ni upoštevalo njegovih ugovorov in se ni opredelilo do njegovih navedb, da splošnih pogojev ni prejel, pa za kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožeča stranka ni navedla konkretnih dejstev o podlagi terjatve, priloženi računi in računovodska dokumentacija pa predstavljajo le knjigovodske listine. Da bi se toženec do navedb nasprotne stranke lahko konkretno opredelil, bi morala tožeča stranka določno navesti vrsto in količino storitev, ki naj bi bile predmet plačila, ter ceno po posameznih postavkah. Priložene listine so le dokazila, ki ne morejo nadomestiti navedb, saj ni na tožencu ali sodišču da iz predloženih dokazov iščeta relevantna dejstva. Zaradi pavšalno obrazložene sodbe je tožencu kršena pravica do sodnega varstva, saj ne more vzpostaviti vsebinskega dialoga z izpodbijano sodbo. Sklicevanje na splošne pogoje in cenike je neupoštevno, saj teh ob sklenitvi naročniškega razmerja ni prejel, zato niso del razmerja med pravdnima strankama in zanj ne morejo veljati.

3. Tožeča stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavanem primeru gre za spor majhne vrednosti, v katerem se sme sodba izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje.

6. Pritožbene navedbe, da toženec ni prejel splošnih pogojev in cenika, grajajo ugotovljeno dejansko stanje, zato so neupoštevne.

7. V skladu z razpravnim načelom (7. in 212. člen ZPP) morajo stranke navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Dejanska podlaga, ki jo sodišče upošteva pri odločanju, je opredeljena s trditveno podlago v tožbi. Iz tožbe morajo biti razvidne vsaj splošne navedbe stranke, sklicevanje na priloge pa se lahko nanaša le na dokaz teh navedb ali njihovo natančnejše substanciranje.(1) Na prilogo se stranka tako izjemoma lahko sklicuje, če ta ne pomeni dokaza in ne gre za primer, ko se s tem sodišču naloži breme, da samo iz obsežnih prilog tožbe poišče pravno relevantne navedbe.(2) Raven konkretiziranosti tožbenih trditev je odvisna tudi od aktivnosti nasprotne stranke.(3) Dodatna razčlenitev prvotnih tožbenih navedb je tako odvisna od toženčevega nasprotovanja odločilnim dejstvom.

8. V konkretni zadevi je tožeča stranka vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, toženec pa je zoper sklep o izvršbi podal ugovor. V ugovoru je navajal, da ni v nobenem dolžniško upniškem razmerju s tožečo stranko, ki bi dalo podlago predmetnemu zahtevku, zato ni jasno, od kod izvira sporna terjatev. Domnevno naj bi šlo za storitve mobilne telefonije, ki pa jih je toženec v celoti plačal, več pa jih nikoli ni naročil. Pojasnil je, da mu je postavljen začasni skrbnik (v teku je tudi postopek odvzema poslovne sposobnosti), ki za nobeno od opravljenih storitev ni dal soglasja. V dopolnitvi tožbe se je tožeča stranka tako osredotočila na vprašanje temelja zahtevka. Natančno in določno je opisala vse pogodbe in anekse, ki jih je od leta 2008 dalje sklenil toženec, ter pojasnila vsebino paketov, zneske prejetih ugodnosti, relevantna določila pogodb in splošnih pogojev. Predstavila je izpisek odprtih postavk in tožbi priložila račune s 3. 6. 2014, 3. 7. 2014, 3. 8. 2014, 3. 9. 2014 in 3. 10. 2014. V zvezi z vsakim računom je navedla datum zapadlosti, znesek računa, ter pojasnila, da je toženec dolžan poravnati storitve, specificirane na teh računih, in obresti, kot so navedeni v računih in tožbi, sorazmerni znesek prejete ugodnosti in strošek dokončnega izklopa. Pojasnila je tudi svoj obrestni zahtevek. Glede na vsebino toženčevega ugovora je tožba vsebovala vse ključne trditve.

9. Toženec je šele v odgovoru na dopolnjeno tožbo zahteval natančno konkretizacijo opravljenih storitev in predložitev ustreznih dokaznih listin. Tožeča stranka je v pripravljalni vlogi nato za vsak račun navedla datum izdaje, datum zapadlosti, storitve, ki jih je po vsakem računu toženec dolžan poravnati (pri nekaterih storitvah tudi količine), in obdobje, v katerem je bila storitev opravljena, znesek brez DDV in skupni znesek vsakega posameznega računa. Še enkrat je pojasnila, da so vse obračunane z vsakokrat veljavnim cenikom, naročniško pogodbo, aneksom in splošnimi pogoji, s čemer je bil toženec seznanjen.

10. Čeprav morajo stranke v sporih majhne vrednosti vsa dejstva in dokaze navesti v tožbi (451. člen ZPP), lahko v odgovoru na vlogo nasprotne stranke odgovorijo na navedbe iz te vloge. Glede na to, da je toženec konkretizirano odgovoril šele v odgovoru na dopolnjeno tožbo in ne že v ugovoru, je tožeča stranka dodatno specifikacijo lahko navedla šele v naslednji vlogi. Ker iz tožbenih navedb izhaja, na kaj se tožba nanaša, ne gre za situacijo, ko bi moralo sodišče iz prilog samo ugotavljati, kaj in koliko tožeča stranka vtožuje. Sodišče je v točkah 16. in 17. obrazložitve odgovorilo na ugovore toženca in trditveno podlago štelo za ustrezno. Ker je bila torej ta dovolj jasna, je omogočala konkretiziran in obrazložen odgovor nasprotni stranki, ki pa ga toženec v predmetnem postopku ni podal. Ker z razčlenjenimi računi, zoper katere nikoli ni vsebinsko ugovarjal, razpolaga toženec sam, je zahtevana raven specificiranosti trditvene podlage, kot jo od tožeče stranke v konkretni zadevi pričakuje tožnik, v takšnem primeru previsoka.(4) Sklicevanje na priložene cenike in pogodbe glede natančnega izračuna vsake posamezne storitve v tem primeru ne pomeni nedovoljenega črpanja trditvene podlage iz priloženih listin, saj je bil način izračunov tožencu ugotovljeno znan. Sodišče je ugotovilo, da je bil toženec seznanjen s splošnimi pogoji in ceniki (točki 11. in 17. obrazložitve), kar izhaja tudi iz priloženih pogodb in aneksov.

11. Pritožba torej ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni odkrilo pomanjkljivosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP). Odločitev o stroških je logična posledica odločitve o pritožbi in je vsebovana v njeni zavrnitvi (prvi odstavek 165. člena v povezavi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Galič, A., v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 131–132. Op. št. (2): Primerjaj: VSRS sklep II Ips 148/2015 z 22. 12. 2016, tč. 20, 21. Op. št. (3): Primerjaj: VSRS sodba II Ips 10/2012 s 16. 10. 2014, tč. 9; VSL Cpg 418/2011 s 14. 6. 2011, tč. 10. Op. št. (4): Pri tem je pomembna tudi okoliščina, da je morala tožeča stranka podatke, s katerimi bi lahko za nazaj dokazala, da so bile storitve dejansko opravljene, v skladu z odločbo Ustavnega sodišča U-I-65/13 s 26. 9. 2013 izbrisati.