Jedro

Sodišče prve stopnje je ugotovilo obstoj terjatve tožeče stranke do tožene stranke iz naslova izpolnitve obveznosti po sklenjeni gradbeni pogodbi, ki je nastala pred začetkom stečajnega postopka nad tožečo stranko. Prav tako pa je ugotovilo tudi obstoj terjatve tožene stranke do tožeče stranke zaradi neupravičeno preveč zaračunanih del, torej terjatve iz naslova neupravičene obogatitve, ki je prav tako nastala pred začetkom stečajnega postopka. Navedena pravno relevantna dejstva terjajo uporabo določbe prvega odstavka 261. člena ZFPPIPP, po kateri se terjatvi ob začetku stečajnega postopka pobotata. Tako je določena izjema od pravila o hkratnem in sorazmernem plačilu vseh nezavarovanih terjatev, saj zaradi pobota upnik, ki je hkrati dolžnik stečajnega dolžnika, doseže plačilo celotnega in ne le sorazmernega zneska svoje terjatve. Nepravično bi namreč bilo, če bi se upniku naložilo plačilo stečajnemu dolžniku, ki je upniku hkrati tudi vzajemno dolžan.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da se: v I. točki izreka sodbe sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 197345/2011 z dne 16. 12. 2011 v 1. odstavku izreka razveljavi še za znesek 10.965,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 1. 2011 dalje ter v 3. odstavku izreka za izvršilne stroške v višini 115,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 12. 2011 dalje ter se tožbeni zahtevek tožeče stranke še v tem delu zavrne.

v V. točki izreka sodbe pa tako, da se znesek 197,18 EUR nadomesti z zneskom 1.543,80 EUR.

V ostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, pa nespremenjenem delu (III. in IV. točka izreka sodbe), potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti 587,00 EUR pritožbenih stroškov v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 197345/2011 z dne 26. 12. 2011 v veljavi v 1. odstavku izreka za znesek 10.965,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 1. 2011 dalje in v 3. odstavku izreka za izvršilne stroške v višini 115,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 12. 2011 dalje do plačila (I. točka izreka). Nadalje je razsodilo, da se navedeni sklep o izvršbi razveljavi v 1. točki izreka za znesek 5.836,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 1. 2011 dalje in v 3. točki izreka za znesek 61,66 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 12. 2011 dalje do plačila (II. točka izreka). Ugotovilo je, da obstaja terjatev tožene stranke L. d.o.o. zoper tožečo stranko B. d.o.o. - v stečaju v višini 43.743,51 EUR (III. točka izreka). Tožbeni zahtevek tožene stranke L. d.o.o. je v preostalem delu zavrnilo (IV. točka izreka). Tožeči stranki je še naložilo, da je dolžna v roku 15 dni povrniti toženi stranki stroške postopka v višini 197,18 EUR, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje do plačila (V. točka izreka).

2. Tožena stranka je zoper navedeno sodbo vložila pravočasno pritožbo. Navaja, da je sodišče prve stopnje najprej presodilo, da obstoji njena terjatev do tožeče stranke v znesku 51.521,15 EUR, nato pa je ugotovilo zgolj obstoj njene terjatve do tožeče stranke v višini 43.743,51 EUR, saj je tožena stranka ta znesek prijavila v stečajnem postopku nad tožečo stranko. Meni, da je sodišče spregledalo določbo 261. člena ZFPPIPP, po kateri se vzajemne terjatve stečajnega dolžnika in upnika, nastale pred začetkom stečajnega postopka, z začetkom stečajnega postopka štejejo za pobotane. Skladno s to določbo je namreč tožena stranka v stečajnem postopku priglasila zgolj svojo terjatev zmanjšano za znesek, ki ga je v tej pravdi uveljavljala tožeča stranka, torej v višini 43.743,51 EUR. Zato meni, da je zmoten materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, ki je štelo, da je zaradi navedenega v presežku terjatev tožene stranke do tožeče stranke prenehala obstajati ter bi moralo sodišče tožbenemu zahtevku tožene stranke v celoti ugoditi. Posledično je nepravilna tudi odločitev o stroških, saj je tožena stranka uspela v celoti in ne delno. Nadalje v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje ravnalo nezakonito tudi zato, ker sta se tožbena zahtevka obeh pravdnih strank glasila na plačilo, torej sta bila oba dajatvena. Čeprav je sodišče na tožbeni zahtevek vezano, je v izreku izpodbijane sodbe dajatveni tožbeni zahtevek tožene stranke spremenilo v ugotovitvenega, ugodilo pa je dajatvenemu tožbenemu zahtevku tožeče stranke. To bi pomenilo, da bi bila tožeča stranka, kljub bistveno nižji terjatvi od tožene stranke, upravičena z izvršbo uveljavljati plačilo dosojenega zneska, med tem ko bi toženi stranki preostala le ugotovitev do upravičenosti v stečaj prijavljene terjatve.

3. Tožena stranka v pritožbeni izjavi navaja, da izpodbija III. in V. točko izreka izpodbijane sodbe. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in kršitve določb pravdnega postopka ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku tožene stranke po nasprotni tožbi v celoti ugodi, tožeči stranki pa naloži plačilo stroškov pred sodiščem prve stopnje ter stroške pritožbenega postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku paricijskega roka dalje do plačila.

4. Pritožbeno sodišče glede na povzeto vsebino pritožbe šteje, da tožena stranka sodbe sodišča prve stopnje izpodbija ne le v III. in V. točki izreka, temveč tudi v I. in IV. točki izreka. Po presoji pritožbenega sodišča namreč ne gre za procesno dispozicijo tožene stranke, ki bi želela omejiti obseg izpodbijanja le na določen del sodbe, temveč je iz pritožnikove volje, kot izhaja iz vsebine pritožbenih navedb razvidno, da izpodbija sodbo sodišča prve stopnje v delu, ki se pokriva z njenim pritožbenim interesom. To potrjuje tudi vsebina pritožbenega predloga, s katerim predlaga, da pritožbeno sodišče tožbenemu zahtevku tožene stranke v celoti ugodi. Nenazadnje je treba upoštevati tudi, da je tožena stranka pritožbo vložila sama in ne ob pomoči kvalificiranega pooblaščenca. Pritožbeno sodišče je zato opravilo preizkus izpodbijane sodbe v I., III., IV. in V. točki izreka izpodbijane sodbe.

5. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

6. Pritožba je delno utemeljena.

7. Z izpodbijano sodbo je sodišče ugotovilo, da ima tožeča stranka na podlagi gradbene pogodbe št. 001/2008 z dne 22. 5. 2008 do tožene stranke terjatev iz naslova opravljenih del, ki jo je toženi stranki zaračunala s fakturo št. 001/2011 z dne 10. 1. 2011 v višini 16.801,32 EUR. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je terjatev tožeče stranke do tožene stranke delno utemeljena, in sicer za znesek v višini 10.965,32 EUR. Toženi stranki je naložilo v plačilo terjatev tožeče stranke v navedenem znesku, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 1. 2011 dalje. Tožena stranka je tekom tega postopka vložila zoper tožečo stranko nasprotno tožbo, s katero je trdila, da je na podlagi končne situacije, ko je bil opravljen pregled opravljenih del in poračun med pogodbenima strankama, ugotovila, da ji je tožeča stranka preveč zaračunala posamezna dela, zaradi česar z nasprotno tožbo zahteva vračilo zneska v višini 51.521,15 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 12. 2011 (od vložitve ugovora zoper sklep o izvršbi v tem sporu) do plačila. Sodišče prve stopnje je glede nasprotnega tožbenega zahtevka ugotovilo, da je tožena stranka preplačala dela tožeči stranki v zatrjevani višini (oziroma še več, saj je ugotovilo preplačilo v skupni višini 54.235,07 EUR). Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da je bil nad tožečo stranko s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. St .../2014 z dne 2. 12. 2014 začet stečajni postopek ter da je tožena stranka v stečajnem postopku nad tožečo stranko prijavila svojo terjatev v skupni višini 43.743,51 EUR, ki je bila s strani stečajnega upravitelja prerekana. Glede na to je ugotovilo, da obstoji terjatev tožene stranke do tožeče stranke zgolj v prijavljeni višini 43.743,51 EUR ter da je glede presežka terjatev tožene stranke do tožeče stranke prenehala obstajati (peti odstavek 296. člena ZFPPIPP).

8. Iz navedenega sledi, da je sodišče prve stopnje ugotovilo obstoj terjatve tožeče stranke do tožene stranke iz naslova izpolnitve obveznosti po sklenjeni gradbeni pogodbi, ki je nastala pred začetkom stečajnega postopka nad tožečo stranko. Prav tako pa je ugotovilo tudi obstoj terjatve tožene stranke do tožeče stranke zaradi neupravičeno preveč zaračunanih del, torej terjatve iz naslova neupravičene obogatitve, ki je prav tako nastala pred začetkom stečajnega postopka. Pritožbeni očitek tožene stranke, da bi bila, če ostala odločitev v izpodbijani sodbi v veljavi, tožeča stranka upravičena da kljub bistveno nižji terjatvi od tožene stranke zahteva plačilo dosojenega zneska, medtem ko bi toženi stranki preostala le ugotovitev v stečaj prijavljene terjatve, je utemeljen. Navedena pravno relevantna dejstva namreč terjajo uporabo določbe prvega odstavka 261. člena ZFPPIPP(1), po kateri se terjatvi ob začetku stečajnega postopka pobotata. Tako je določena izjema od pravila o hkratnem in sorazmernem plačilu vseh nezavarovanih terjatev, saj zaradi pobota upnik, ki je hkrati dolžnik stečajnega dolžnika, doseže plačilo celotnega in ne le sorazmernega zneska svoje terjatve. Nepravično bi namreč bilo, če bi se upniku naložilo plačilo stečajnemu dolžniku, ki je upniku hkrati tudi vzajemno dolžan.(2)

9. Pri pobotu po prvem odstavku 261. člena ZFPPIPP gre za zakonski pobot, tako da terjatev posameznega upnika do stečajnega dolžnika in nasprotna terjatev dolžnika do tega upnika po samem zakonu z začetkom stečajnega postopka veljata za pobotani, zaradi česar upnik svoje terjatve do stečajnega dolžnika, ki je prenehala zaradi pobota, ne prijavi v stečajnem postopku (četrti odstavek 261. člena ZFPPIPP). Ker sta v takem primeru terjatvi pobotani po samem zakonu, sodišče ne odloči o obstoju ali neobstoju nasprotne (v pobot uveljavljene) terjatve, niti ne izreče pobota.(3)

10. Posledica pobotanja je, da je v celoti prenehala terjatev tožeče stranke v znesku 10.965,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 1. 2011 dalje (oziroma do dne 29. 12. 2011, ko je zapadla terjatev tožene stranke in so se stekli pogoji za pobot). Zaradi navedenega je treba tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrniti. Pritožbeno sodišče je zaradi pravilne uporabe materialnega prava delno ugodilo pritožbi in izpodbijano sodbo v I. točki izreka glede plačila glavnice v znesku 10.965,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 1. 2011 spremenilo tako, kot izhaja iz izreka te sodbe (358. člen ZPP).

11. Po presoji pritožbenega sodišča je nadalje v delu, kolikor terjatev tožene stranke do tožeče stranke presega terjatev tožeče stranke do tožene stranke, neutemeljena pritožbena navedba glede spremembe dajatvenega v ugotovitveni tožbeni zahtevek. Po določbi četrtega odstavka 301. člena ZFPPIPP namreč velja, da upnikov predlog za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka vsebuje tudi izjavo upnika o umiku dajatvenega dela tožbenega zahtevka tako, da uveljavlja samo še zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve. Zato je, po presoji pritožbenega sodišča, materialnopravno pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je v III. točki izreka ugotovilo, da obstaja terjatev tožene stranke do tožeče stranke v višini 43.743,51 EUR, saj domnevo o umiku dajatvenega tožbenega zahtevka določa zakon.

12. Glede višine terjatve tožene stranke v delu, kolikor terjatev tožene stranke do tožeče stranke presega terjatev tožeče stranke do tožene stranke pa velja, da je bila tožena stranka to dolžna prijaviti v stečajnem postopku nad tožečo stranko, tako kot je to navedlo že sodišče prve stopnje. Tožena stranka bi bila upravičena v stečajnem postopku prijaviti razliko med ugotovljenim preveč plačanim zneskom 54.235,07 EUR in prisojenim zneskom po tožbenem zahtevku tožeče stranke (10.965,32 EUR z zakonskimi obrestmi od 26. 1. 2011 do 29.12. 2011) ter obračunani razliki prišteti kapitalizirani znesek obresti, obračunanih od zapadlosti svoje terjatve do začetka stečajnega postopka. Ker je tožena stranka v stečajnem postopku nad tožečo stranko prijavila terjatev(4) v skupni višini 43.743,51 EUR je, po presoji pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje v IV točki izreka pravilno zavrnilo tudi tožbeni zahtevek tožeče stranke po nasprotni tožbi glede presežka nad ugotovljenim zneskom 43.743,51 EUR, saj je v tem delu njena terjatev do tožeče stranke prenehala na podlagi določbe petega odstavka 296. člena ZPP.

13. V izpodbijanem, pa nespremenjenem delu (III. In IV. točka izreka izpodbijane sodbe) je zato pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP), saj uveljavljeni pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa tudi niso podani razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

14. Ker je pritožbeno sodišče delno spremenilo odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo (drugi odstavek 165. člena ZPP), je odločilo o stroških vsega postopka. Tožeča stranka, ki v pravdi ni uspela, mora toženi stranki povrniti njene pravdne stroške in je dolžna sama nositi svoje stroške postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP). Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani razveljavilo še v tretjem odstavku izreka za izvršilne stroške v višini 115,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter zahtevek tožeče stranke za povračilo teh stroškov zavrnilo. Tožeči stranki je naložilo plačilo vseh pravdnih stroškov tožene stranke, kot jih je odmerilo sodišče prve stopnje, v skupni višini 1.543,80 EUR. Navedeni znesek je dolžna toženi stranki povrniti tožeča stranka v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje do plačila.

15. Tožena stranka je s pritožbo v pretežnem delu uspela. Ker ni uspela zgolj v delu, zaradi katerega niso nastali posebni stroški (tretji odstavek 154. člena ZPP), je pritožbeno sodišče tožeči stranki naložilo, da povrne toženi stranki pritožbene stroške. Pritožbeno sodišče je toženi stranki priznalo vse priglašene stroške po specificiranem stroškovniku, njihova odmera pa je razvidna iz izreka te sodbe.

Op. št. (1): Navedeni člen določa, da v primeru, če ob začetku stečajnega postopka hkrati obstajata terjatev posameznega upnika do stečajnega dolžnika in nasprotna terjatev stečajnega dolžnika do tega upnika, terjatvi z začetkom stečajnega postopka veljata za pobotani, če ni v 263. členu tega zakona drugače določeno (prvi odstavek 261. člena ZFPPIPP).

Op. št. (2): Juhart M.: Obligacijski zakonik s komentarjem, splošni del, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2003, stran 397. Op. št. (3): Primerjaj sklep VS RS III Ips 99/2013. Op. št. (4): To je glavnico 34.719,83 EUR ter na dan začetka stečajnega postopka obračunane obresti v znesku 9.023,68 EUR, skupaj 43.743,51 EUR.