Jedro

Izpostava oddelka za pomorski promet znotraj pristaniške kapitanije oz. Uprave RS za pomorstvo, vsebinsko ne ustreza izpostavi, kot jo določa 19. člen Uredbe o skupnih osnovah in kriterijih za notranjo organizacijo in sistemacijo delovnih mest v organih državne Uprave (Ur. l. RS, št. 24/98), saj se organizira za ožji obseg manj zahtevnih nalog, kot pa to velja za izpostavo po 19. čl. uredbe. Zato tudi vrednotenje delovnega mesta vodje izpostave znotraj oddelka za pomorski promet ne more biti ovrednoteno enako kot delovno mesto vodje izpostave po uredbi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika na razveljavitev odločb tožene stranke Republike Slovenije, Ministrstva za promet, Uprave RS za pomorstvo Koper, Ukmarjev trg 2, Koper št. 01/03-2206/1-99 z dne 22.3.1999 v delu, ki določa, da se količnik za določitev osnovne plače in dodatki ne spremenijo in z dne 30.4.1999, določitev osnovnega količnika 4,4 in pripadajočih dodatkov ter plačilo razlik med dejansko izplačano plačo od 1.4.1999 in plačo, ki bi jo tožnik prejel, če bi mu bila že od tega dne dalje obračunana po osnovnem količniku 4,4 z zamudnimi obrestmi. V 2. odst. izreka je odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti njene stroške postopka v višini 13.500,00 SIT, v roku 8 dni pod izvršbo.

Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka, smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek z obrazložitvijo, da Uprava RS za pomorstvo - izpostava Piran ni izpostava in je ne vodi višji upravni delavec, temveč je argumentiralo, da to isto izpostavo vodi tako imenovani referent I, kar je v neskladju z Uredbo o skupnih osnovah in kriterijih za notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v organih državne uprave (Ur.l. RS št. 24/98) in vsemi drugimi pozitivnimi predpisi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, po uradni dolžnosti pa v skladu z 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur.l. RS št. 26/99 in 96/2002) glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in pravilne uporabe materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje, pri tem ni bistveno kršilo določb pravdnega postopka, pravilno pa je tudi uporabilo materialno pravo.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil tožnik razporejen na delovno mesto vodje izpostave Piran, št. delovnega mesta 18 po Pravilniku o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v Upravi Republike Slovenije za pomorstvo. Za navedeno delovno mesto se zahteva višja strokovna izobrazba - pomorsko prometna smer s 3 leti delovnih izkušenj. Za delovno mesto je določen osnovni koeficient 3,50. Tožnik meni, da je vrednotenje njegovega delovnega mesta napačno, pri tem pa se sklicuje na Uredbo Vlade Republike Slovenije o skupnih osnovah in kriterijih za notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v organih državne uprave (Ur.l. RS št. 24/98, v nadaljevanju uredba) in na sistemizacijo delovnih mest oziroma organizacijo Carinske uprave Republike Slovenije; na vrednotenje delovnega mesta vodje carinske izpostave, ki je ovrednoteno s količnikom 4,40. Izpostava ali območna enota, kot jo definirata 19. in 20. člen uredbe, vsebinsko ne ustreza izpostavi, v kateri opravlja delo tožnik. "Izpostava Piran" je organizacijska enota oddelka za pomorski promet v sektorju pristaniška kapitanija Uprave Republike Slovenije za pomorstvo. 19. člen uredbe govori, da se izpostava ali območna enota kot notranje organizacijska enota ustanovi v ministrstvu, v upravnem organu v sestavi ministrstva in upravni enoti, kadar narava ali način dela zahtevajo dekoncentrirano opravljanje nalog. V izpostavi ali območni enoti se lahko oblikujejo oddelki, službe, center in glavna pisarna oziroma vložišče. 3. odst. navedenega člena določa, da je vodja za delo izpostave ali območne enote odgovoren ministru oziroma predstojniku upravnega organa v sestavi ministrstva oziroma načelnika upravne enote. 20. člen uredbe pa določa, da izpostavo vodi vodja, ki je višji upravni delavec. Izpostava, kot jo določa 19. člen uredbe, dejansko ustreza sektorjem, kot so določeni pri toženi stranki v pravilniku o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v Upravi Republike Slovenije za pomorstvo (priloga B 1). Le sektorji, in sicer sektor pristaniška kapitanija, sektor za infrastrukturo in finance, sektor pomorske inšpekcije in upravno pravna služba, vsebinsko predstavljajo notranjo organizacijsko enoto znotraj upravnega organa v sestavi ministrstva - Uprave Republike Slovenije za pomorstvo, kar je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje in se s takim zaključkom pritožbeno sodišče v celoti strinja. Uredba v 19. členu tudi predvideva, da se znotraj izpostave lahko oblikujejo oddelki, službe, centri in glavne pisarne, kar v obravnavanem primeru dejansko predstavljajo oddelek za pomorski promet in služba bedenja in reševanja, znotraj oddelka za pomorski promet pa tudi izpostava Piran, ki glede na naravo dela zahteva dekoncentrirano opravljanje nalog. Poleg tega, kot ugotavlja že sam tožnik v svojih vlogah, vodi izpostavo (kot to določa 19. člen uredbe), vodja, ki je višji upravni delavec, kar pa tožnik ni. Na podlagi navedenega pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sklicevanje tožnika na uredbo neutemeljeno.

Primerjava tožnikovega delovnega mesta tudi ni možna z vodjo carinske izpostave znotraj Carinarnice Koper, ki je del Carinske uprave Republike Slovenije. Iz predloženega razvida delovnih mest (priloga B 7), je razvidno, da izpostavo vodi vodja izpostave, ki je višji svetovalec, za katerega se zahteva visoka družboslovne ali tehnične smeri, poleg tega pa so tudi drugače opredeljene naloge vodje izpostave in sicer organiziranje, vodenje in nadziranje dela ter opravljanje najzahtevnejših strokovnih del s področja enote. Vodja izpostave mora torej izpolnjevati višje pogoje za zasedbo tega delovnega mesta zato primerjava tožnika s tem delovnim mestom ni utemeljena.

Ker pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).