- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL Sklep IV Cp 1344/2025
ECLI:SI:VSLJ:2025:IV.CP.1344.2025 Civilni oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Začasna odredba v družinskih postopkih ni namenjena upoštevanju želja udeležencev, temveč je lahko izdana zgolj z namenom, da se prepreči škoda, ki bi jo lahko utrpel otrok. To pravilo pomeni, da so neupoštevne in nepomembne pritožbene navedbe, ki se tičejo zgolj interesov nasprotnega udeleženca, saj pritožba ne pojasni, zakaj naj bi bil otrok ogrožen, če se predaja na stike izvaja v A.
Splošno znano dejstvo je, da je za otroka škodljivo in ogrožajoče, če stikov z enim od staršev sploh nima oziroma če roditelja pozabi in ga ne prepoznava več.
Izrek
I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
II.Nasprotni udeleženec sam nosi svoje pritožbene stroške.
Obrazložitev
Oris zadeve in odločitev sodišča prve stopnje:
1.Udeleženca sta bivša zunajzakonska partnerja, ki imata sina B. B., rojenega leta 2022.1 V teku je postopek za dodelitev otroka, določitev stikov in preživnine. Postopek se je sprva vodil pred Okro7Enim sodi610Dem v Celju, ker je dru7Eina 7Eivela v C., sedaj pa se je predlagateljica (v nadaljevanju tudi: mati) z otrokoma preselila v A., zato je bila zadeva odstopljena Okro7Enemu sodi610Du v Ljubljani. Stiki med nasprotnim udele7Eencem (v nadaljevanju tudi: o0Detom) in B. B. so bili urejeni s sodno poravnavo, sklenjeno dne 25. 3. 2024 pred Okro7Enim sodi610Dom v Celju v postopku VI N 129/2024, tako, da je o0De sina vsak torek in 0Detrtek prevzel v vrtcu in ga nato ob 18. uri pripeljal na parkiri610De v C., kjer ga je prevzela mati.
2.Okro7Eno sodi610De v Celju je 6. 9. 2024 izdalo za0Dasno odredbo, s katero je dovolilo spremembo otrokovega naslova in dolo0Dilo stike nasprotnega udele7Eeneca en dan vikenda od 9. do 18. ure. Ta sklep je bil delno (glede stikov) razveljavljen s sklepom Vi61jega sodi610Da v Celju I Cp 336/2024.
3.Z izpodbijanim sklepom je sodi610De prve stopnje na predlog predlagateljice in po uradni dol7Enosti izdalo za0Dasno odredbo, s katero je dolo0Dilo ponovno vzpostavitev stikov2 tako, da center za socialno delo (v nadaljevanju tudi: CSD) najprej opravi s star61ema uvodni protokol, nato se izvede deset stikov pod nadzorom CSD ..., v nadaljevanju pa - pod pogojem, da CSD oceni, da so do sedaj izvedeni stiki potekali ustrezno in da ni ovir za nadaljnje samostojno izvajanje stikov - se stiki za0Dasno izvajajo samostojno enkrat tedensko med vikendom od 9. do 18. ure (1. alineja I. to0Dke izreka izpodbijanega sklepa); dolo0Dilo kazen za primer kr61itve v vi61ini 200 EUR (2. alineja I. to0Dke izreka); dolo0Dilo veljavnost in nesuspenzivnost za0Dasne odredbe (3. in 4. alineja I. to0Dke izreka) ter zavrnilo, kar je predlagateljica zahtevala ve0D (II. to0Dka izreka; ni prito7Ebeno izpodbijano).
Prito7Ebeni postopek:
4.Zoper sklep se prito7Euje nasprotni udele7Eenec in med drugim navaja, da ni mogo0De razbrati, kako je sodi610De pri61lo do zaklju0Dka o ogro7Eenosti otroka. Za spremembo sodno dolo0Denih stikov ne zado1A dejstvo, da se stiki trenutno ne izvajajo. Prito7Enik nasprotuje temu, da bi se morali vsi stiki vr61iti v A., saj ima zaradi izgube zaposlitve omejena finan0Dna sredstva. Postopek tako pred sodi610Dem kot pred CSD doEivlja kot izrazito pristranski in v korist predlagateljice. Predaja pred policijsko postajo je enakovredna predaji na vsakem drugem javnem mestu, zato je popolnoma vseeno, kje se predaja otroka vr61i. Vi61ina denarne kazni ni obrazlo7Eena. Predlagateljica ni izkazala pogoja reverzibilnosti, ki se zahteva za ugoditev regulacijski za0Dasni odredbi.
5.Predlagateljica na prito7Ebo ni odgovorila.
Odlo0Ditev prito7Ebenega sodi610Da:
6.Prito7Eba ni utemeljena.
7.Prito7Ebne navedbe v zvezi s prito7Enikovim doEivanjem postopka kot izrazito pristranskega so povsem pav1alne in nekonkretizirane, tako da jih niti ni mogo0De preizkusiti, in so zgolj na ravni prito7Enikovega subjektivnega mnenja.
8.Prito7Eba ob1irno navaja na0Delne in teoreti0Dne razloge v zvezi z za0Dasnimi odredbami, pri 0Temer prito7Ebeno sodi610De ugotavlja, da sodi610De prve stopnje teh pogojev ni spregledalo in jih je ustrezno obrazlo7Eilo ter upo1Tevalo (9. in 10. to0Dka obrazlo7Eitve izpodbijanega sklepa). Nasprotni udele7Eenec ima prav, da za0Dasna odredba v dru7Einskih postopkih ni namenjena upo1Tevanju 7Elja udele7Encev, temve0D je lahko izdana zgolj z namenom, da se prepre0Di 1koda, ki bi jo lahko utrpel otrok. Ta pogoj je sodi610De prve stopnje upo1Tevalo, hkrati pa to pravilo pomeni, da so neupo1Tevne in nepomembne prito7Ebne navedbe, ki se ti0Dejo zgolj interesov nasprotnega udele7Enca (glede stro1Kov voEnje v A.; glede slabega finan0Dnega stanja nasprotnega udele7Enca in izvr1Ilnih postopkov; glede neprofitnega stanovanja predlagateljice in glede zagotavljanja pri0D nasprotnemu udele7Encu), saj prito7Eba ne pojasni, zakaj naj bi bil otrok ogro7Een, 0De se predaja na stike izvaja v A. Prito7Enik se ne soo0Di z razlogi sodi610Da prve stopnje, ki je kraj predaje na stik in s stika ob1irno obrazlo7Eilo v 27. in 28. to0Dki izpodbijanega sklepa. Neutemeljene so tudi prito7Ebne navedbe o reverzibilnosti regulacijske za0Dasne odredbe, saj tu ne gre za klasi0Dno za0Dasno odredbo po Zakonu o izvr1Bi in zavarovanju,3 temve0D za za0Dasno odredbo v dru7Einskih zadevah, ki se presoja po dolo0Dbah 161. 0Dlena Dru7Einskega zakonika.4
9.O0Ditno neutemeljene so ve0Dkrat ponovljene prito7Ebne navedbe, ki jih je mogo0De strniti v tezo, da sodi610De prve stopnje ni obrazlo7Eilo, zakaj je za0Dasna odredba potrebna za prepre0Ditev ogro7Eenosti otroka. Sodi610De prve stopnje je, upo1Tevaje mnenje CSD (ki se v dru7Einskih postopkih po dokazni vrednosti pribli7Euje izvedenskemu mnenju), ugotovilo, da se je stik med o0Detom in sinom, ki je star 61ele dobri dve leti in ki izkazuje razvojne zaostanke, prekinil za dalj 0Das, tako da je zelo verjetno, da sin o0Deta ob prvem stiku sploh ne bi ve0D prepoznal, hkrati pa o0De potrebuje usmerjanje in pomo0D pri prepoznavanju in razumevanju ter ustreznem odzivanju na otrokove razvojne potrebe, zato je nujno potrebno stike uvesti postopno in s pomo0Do CSD, da bo mogo0De ponovno vzpostaviti odnos med prito7Enikom in otrokom (24., 26. in 28. to0Dka obrazlo7Eitve izpodbijanega sklepa, s katerimi se prito7Eba konkretizirano niti ne soo0Di).
10.Sodi610De prve stopnje je protokol ponovne vzpostavitve stikov dolo0Dilo natan0Dno in skrbno, pravilno je tudi dolo0Dilo, da se bodo stiki brez nadzora za0Deli izvajati le pod pogojem, da bo CSD ocenil, da so do tedaj izvedeni stiki (pod nadzorom) potekali ustrezno in da ni ovir za samostojno izvajanje stikov.
11.Splo1No znano dejstvo je, da je za otroka 1kodljivo in ogro7Eajo0De, 0De stikov z enim od star1ev sploh nima oziroma 0De roditelja pozabi in ga ne prepoznava ve0D. Klju0Dni (in prito7Ebno neizpodbijani) dejstvi v tej zadevi sta, da se stiki dalj 0Das niso izvajali in da je otrok star 61ele dobri dve leti, poleg tega pa ima tudi dolo0Dene razvojne te7Eave oziroma primanjkljaj13. Iz teh razlogov je jasno razvidno, da je uvedba stikov pod nadzorom in ob sodelovanju CSD nujna, da se prepre0Di stiska dveletnega otroka in da se hkrati o0Detu (katerega star1evske kompetence so vsaj deloma pomanjkljive - primerjaj 23. do 25. to0Dko obrazlo7Eitve izpodbijanega sklepa) omogo0Di in pomaga pri vzpostavitvi stikov in navezanosti s sinom.
12.Sodi610De prve stopnje je odlo0Ditev sprejelo po izvedenem dokaznem postopku (12. to0Dka obrazlo7Eitve izpodbijanega sklepa), zato so o0Ditno neresni0Dne prito7Ebne navedbe, da naj bi sodi610De prve stopnje dejstva ugotovilo zgolj na podlagi navedb in 61e preden je izvedlo dokazni postopek.
13.O0Ditno neresni0Dne so tudi prito7Ebne navedbe glede neobrazlo7Eene odlo0Ditve o denarni kazni; tudi to odlo0Ditev je sodi610De prve stopnje natan0Dno in ob1irno obrazlo7Eilo (30. to0Dka izpodbijanega sklepa), s temi razlogi pa se prito7Eba sploh ne soo0Di.
14.Ker niso podani izrecno uveljavljani prito7Ebni razlogi in ker prito7Ebno sodi610De tudi ni na61lo uradoma upo1Tevnih kr61itev (drugi odstavek 350. 0Dlena Zakona o pravdnem postopku5 v zvezi z 42. 0Dlenom Zakona o nepravdnem postopku6), je prito7Ebo zavrnilo in sklep sodi610De prve stopnje potrdilo (2. to0Dka 365. 0Dlena ZPP v zvezi z 42. 0Dlenom ZNP-1).
15.Nasprotni udele7Eenec s prito7Ebo ni uspel, zato sam nosi svoje prito7Ebne stro1Ke (154. 0Dlen v zvezi s 165. 0Dlenom ZPP in 42. 0Dlenom ZNP-1).
-------------------------------
1Predlagateljica ima iz prejšnje zveze še sina D. D., rojenega leta 2018, ki živi z njo in B. B.
2Po ugotovitvah sodišča prve stopnje od junija 2024 oče z B. B. ni imel osebnih stikov.
3Uradni list RS, št. 51/98 in nadaljnji.
4Uradni list RS, št. 15/2017 in nadaljnji, v nadaljevanju DZ.
5Uradni list RS, št. 73/2007 - UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.
6Uradni list RS, št. 16/2019, v nadaljevanju ZNP-1.
Zveza:
RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 161
Pridruženi dokumenti:*
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.