Jedro

Ravno beseda „sorazmernega“ določa, da upravitelju ni treba čakati na celotno razdelitev stečajne mase, temveč da lahko plačilo zahteva ob posamezni razdelitvi.

Glede na zakonsko določilo je treba ob nadaljnjih delitvah upoštevati skupni znesek razdelitev.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi v točki 2.2. izreka glede nagrade brez DDV v višini 2.250,00 eurov, 20 % DDV v znesku 450,00 eurov, skupaj torej glede nagrade z vključenim DDV v znesku 2.700,00 eurov, ter se zahteva upraviteljice v tem delu zavrne.

II. V preostalem delu (torej glede točk 2.1. in 2.3. v celoti, glede točke 2.2. pa glede nagrade brez DDV v višini 3.126,45 eurov, 20 % DDV v znesku 625,29 eurov, skupaj torej glede nagrade z vključenim DDV v znesku 3.751,74 eurov) se pritožba zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se razdelitev posebne razdelitvene mase opravi na podlagi končnega načrta razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 15.4.2013 (1. točka izreka). Nadalje je v 2. točki izreka ugotovilo, v kakšni pravnoorganizacijski obliki opravlja upravitelj svoje naloge in pristojnosti (točka 2.1.), odločilo, da se odmeri sorazmerni del nadomestila upravitelja za razdelitev posebne razdelitvene mase v višini 5.376,45 eurov, 20 % DDV v višini 1.075,29 eurov, nadomestilo z vključenim DDV pa v višini 6.451,74 EUROV (točka 2.2.) in da ima upravitelj po pravnomočnosti tega sklepa pravico do plačila 90 odstotkov odmerjenega nadomestila, o plačilu preostalih 10 odstotkov pa bo sodišče odločalo po prejemu končnega poročila upravitelja (točka 2.3.).

2. Zoper 2. točko tega sklepa se je upnik pravočasno pritožil. Predlagal je, naj višje sodišče 2. točko sklepa spremeni tako, da predlog za odmero nagrade zavrne oziroma zavrže, podrejeno pa naj ta del sklepa razveljavi, in sicer zaradi zmotnega oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, v posledici česar je bilo zmotno uporabljeno materialno pravo (2. in 3. točka 1. odstavka 338. člena ZPP, pri čemer se določila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi 1. odstavka 121. člena ZFPPIPP). Navaja, da je znesek razdelitvene mase 78.161,36 eurov, od česar je sodišče prve stopnje odmerilo nagrado. Glede na 7. člen Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen, lahko upravitelj zahteva nagrado šele po tem, ko je unovčena in za razdelitev pripravljena vsa razpoložljiva stečajna masa (tako sklep Cst 29/2011), saj je pri odmerah po posamičnih razdelitvah nagrada višja.

3. Upraviteljica je odgovorila na pritožbo in predlagala, naj jo višje sodišče zavrne.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Upravitelj ima pravico do nagrade za svoje delo v insolvenčnem postopku (1. odstavek 103. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP). V stečajnem postopku je del te nagrade tudi nadomestilo za unovčenje stečajne mase in razdelitev splošne ali posebne stečajne mase, ki se določi v sorazmerju z višino zneska, ki je predmet razdelitve (3. točka 4. odstavka 103. člena ZFPPIPP). V stečajnem postopku pridobi upravitelj pravico zahtevati plačilo 90 odstotkov sorazmernega nadomestila iz 3. točke 4. odstavka 103. člena ZFPPIPP, ko sodišču predloži končni načrt razdelitve (3. alineja 2. odstavka 104. člena ZFPPIPP), pravico zahtevati plačilo preostalih 10 odstotkov nadomestil pa šele, ko sodišču predloži svoje končno poročilo (2. odstavek 104. člena ZFPPIPP). Podrobnejša pravila določa Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (Ur. l. RS, št. 91/2008 in nadaljnji, v nadaljevanju Pravilnik). 7. člen Pravilnika vsebuje preglednico za nadomestilo upravitelja za unovčenje stečajne mase in razdelitev (1. odstavek). Nadalje določa, da je osnova za izračun nadomestila višina zneska unovčenega premoženja, ki je predmet razdelitve, ne glede na to, ali gre za razdelitev splošne ali posebne razdelitvene mase (2. odstavek).

6. Trditev, da bi upravitelj pridobil pravico do tega nadomestila šele po unovčenju in razdelitvi celotne stečajne mase, ni pravilna. V obsežnejših stečajnih postopkih bi táko stališče pomenilo, da bi upravitelj dolga leta delal brez plačila za opravljeno delo, plačilo pa bi prejel šele bistveno kasneje. Tudi v obravnavani zadevi stečajni postopek traja več kot štiri leta. Nagrade upravitelja so plačilo za opravljeno delo, zakon pa točno določa, kdaj upravitelj pridobi pravico do posameznega nadomestila – v primeru nadomestila za unovčenje in razdelitev stečajne mase jo pridobi takrat, ko predloži končni načrt razdelitve. V obravnavani zadevi tudi ni sporno, da je prišlo do razdelitve (1. točka izpodbijanega sklepa, ki je pritožnik ne izpodbija), pri čemer je iz spisa razvidno, da je upraviteljica končni načrt te razdelitve predložila 12.4.2013. S tem je v skladu z zakonskim določilom pridobila pravico do sorazmernega dela tega nadomestila, njegova višina pa je odvisna od unovčene stečajne mase. Ravno beseda „sorazmernega“ določa, da upravitelju ni treba čakati na celotno razdelitev stečajne mase, temveč da lahko plačilo zahteva ob posamezni razdelitvi. Pri tem ni nepomembno, da tudi upravitelj ne sme čakati z razdelitvijo unovčene stečajne mase do takrat, ko je že vse unovčeno (primerjaj 361. člen in 8. odstavek 371. člena ZFPPIPP). Ravno zato je zakon tudi določil, da ob predložitvi končnega načrta (katerekoli) razdelitve upravitelj pridobi pravico do sorazmernega nadomestila za unovčenje in razdelitev stečajne mase.

7. Glede na navedeno višje sodišče v obravnavani zadevi ne more upoštevati stališča iz sklepa Cst 29/2011, da bi upravitelj smel zahtevati nagrado samo enkrat za celotni znesek razdelitvene mase, in to šele takrat, ko se opravi končna razdelitev. ZFPPIPP česa takega namreč ne določa, saj sicer pri tej nagradi ne bi določal pravice do sorazmernega nadomestila glede na višino zneska, ki je predmet razdelitve. Poudariti je tudi potrebno, da je Pravilnik le izvedbeni akt, ki določa višino nagrade (primerjaj 8. odstavek 103. člena ZFPPIPP), določitev tega, kdaj upravitelj pridobi pravico zahtevati nagrado, pa vsebuje ZFPPIPP in bi bila kakršnakoli drugačna določitev v Pravilniku v nasprotju z zakonom . Pri tem tudi 7. člen Pravilnika ne določa, da upravitelj pridobi pravico do nagrade za unovčenje in razdelitev šele ob zadnji razdelitvi, temveč določa le višino osnove za izračun te nagrade, pri čemer se kot osnova upošteva skupna višina razdelitvene mase splošne in posebne razdelitve.

8. Način, kot je sodišče prve stopnje določilo ta sorazmerni del nadomestila, dejansko pripelje do znatno višje nagrade, kot pa če bi upoštevali celotno višino zneska, ki je bila skupaj s to delitvijo namenjena razdelitvi. Iz spisa je namreč razvidno, da je bila pred to razdelitvijo že opravljena ena razdelitev (posebne) razdelitvene mase, in sicer s sklepom z dne 10.1.2012 (r. št. 278 spisa). Z navedenim sklepom je bila, kot izhaja iz pravnomočnega sklepa, opravljena razdelitev v višini 117.000,00 eurov, upraviteljici pa je bila odmerjena nagrada v višini 6.930,00 eurov brez DDV. Z izpodbijanim sklepom pa je bila opravljena razdelitev v višini 78.161,36 EUROV, kar priznava tudi pritožnik. Glede na zakonsko določilo je treba ob nadaljnjih delitvah upoštevati skupni znesek razdelitev, v obravnavanem primeru torej skupni razdelitveni znesek 195.161,36 eurov. Po oceni višjega sodišča je samo na tak način mogoče pravilno določiti zakonsko navedeni sorazmerni del nadomestila. Ob taki razlagi upravitelj prejme nagrado, ko po zakonu pridobi pravico zahtevati njeno izplačilo, odvrnjena pa je tudi možnost, da bi dobil nagrado v višjem znesku, kot pa mu dejansko gre. Nenazadnje je tako določilo nagrado tudi višje sodišče v sklepu Cst 29/2011, na katerega se sklicuje pritožnik.

9. V primeru razdelitve 195.161,36 eurov stečajne mase se nagrada odmeri po II. postavki 1. odstavka 7. člena Pravilnika, in sicer nagrada znaša 3.750,00 eurov in 4 % od razdelitvene mase nad 37.500,00 eurov, torej 4 % od zneska 157.661,36, kar znaša 6.306,45 eurov, skupaj torej 10.056,45 eurov. Od tega zneska je nato treba odšteti že pravnomočno prisojeno nagrado v znesku 6.930,00 eurov (sklep z dne 10.1.2012), tako da znaša nagrada, do katere je upraviteljica upravičena ob tokratni delitvi, 3.126,45 eurov, 20 % DDV znaša 625,29 eurov, skupaj torej 3.751,74 eurov. V preostalem delu (2.250,00 eurov + 20 % DDV v znesku 450,00 eurov, skupaj torej 2.700,00 eurov), pa je bila nagrada previsoko odmerjena. Le v tem delu je zato pritožba utemeljena in ji je višje sodišče ugodilo ter izpodbijani sklep v tem delu razveljavilo ter zavrnilo zahtevo upraviteljice za odmero nagrade v tej višini. V preostalem delu pa je pritožba neutemeljena, zato jo je ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene druge kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 366. členom ZPP), zavrnilo in izpodbijani sklep v tem delu potrdilo (128. člen ZFPPIPP).