Jedro

Znaka sta si podobna, kadar upoštevna javnost meni, da med njima obstaja vsaj delna enakost oziroma podobnost glede enega ali več upoštevnih vidikov–vizualnega, fonetičnega ali pomenskega vidika. Sodišče pritrjuje upravnemu organu, da med znakoma ORANŽA in ORANGE obstaja močna vizualna podobnost. To oceno upravni organ pravilno opre na enak začetni del besed, ki sta kratki in je zato ta del povprečnemu potrošniku bolj dojemljiv. Različnima končnicama besed ni mogoče pripisati takšnega učinka, da bi besedi postali razlikovalni. Potrošnik bo besedi dojemal kot celoti, v katerih pa zadnji črki nista dominantni.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Urad RS za intelektualno lastnino (v nadaljevanju upravni organ) je z izpodbijano odločbo zavrnil prijavo znamke ORANŽA, št. Z-200870734 z dne 29. 4. 2008. Prijavitelj (v tem upravnem sporu tožeča stranka) je registracijo znamke zahteval za blago in storitve, razvrščene v razrede 9, 16, 35, 41, 42 in 45 Nicejske klasifikacije blaga in storitev (v nadaljevanju NK). Registraciji je iz razloga po točki b) prvega odstavka 44. člena Zakona o industrijski lastnini (v nadaljevanju ZIL-1) ugovarjal A. Ltd. (v tem upravnem sporu stranka z interesom), ki je imetnik prej registriranih znamk Skupnosti št. 005200861 ORANGE v besedi, št. 005396379 ORANGE v besedi, št. 002810281 ORANGE v besedi in 00254825 ORANGE PAGES v besedi. Upravni organ je znake vseh znamk primerjal vizualno, pomensko in fonetično. Pri vizualni primerjavi znakov ORANŽA in ORANGE (št. 005200861, št. 005396379, št. 002810281) ugotavlja, da gre črkovno gledano za znaka z enakim številom črk (6), od katerih se 4 nahajajo na istih mestih in to na začetnem delu besede, znaka pa se razlikujeta samo v 2 črkah na koncu besede. Vse to kaže, da sta si znaka vizualno podobna. Besedi ORANŽA in ORANGE imata jasen pomen–pomaranča (tudi angleško besedo bo potrošnik povezal z besedo oranža oziroma pomaranča). Gre za pomensko identični besedi, ki sta glede na vrsto in lastnosti zadevnega blaga/storitev zelo distinktivni in je mogoče pričakovati, da bo potrošnik znamki zmotno povezoval. Besedi se izgovorita zelo podobno (orange bo slovenski potrošnik izgovoril kot „orindž“, če pozna romanske jezike, morda celo kot „oranž“). Zaradi povezanosti med pomensko in slišno zaznavo znamk se slišne razlike v zadnjih zlogih porazgubijo. Pri primerjavi besed ORANŽA in ORANGE PAGES upravni organ ugotavlja, da je pri slednji dominantna beseda ORANGE. Črkovno gledano sta ti besedi različno dolgi in je vizualna podobnost dokaj šibka. Pomensko gre za identični besedi, ki sta glede na vrsto in lastnosti zadevnega blaga/storitev zelo distinktivni in je mogoče pričakovati, da bo potrošnik znamko ORANŽA zmotno povezoval z znamko ORANGE PAGES. Obe znamki se izgovorita zelo podobno, slišne razlike v zadnjem delu (pages) se zaradi povezanosti med pomensko in slišno zaznavo porazgubijo. Primerjavo znakov po navedenih vidikih upravni organ sklene v ugotovitev, da so znaki v celoti gledano zelo podobni. S slišnega vidika se nekoliko razlikujejo, ob precejšnji vizualni in pomenski podobnosti pa obstaja verjetnost zmede v javnosti, ki vključuje verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko. Zaradi močnega razlikovalnega značaja prejšnje znamke je verjetnost zmede v javnosti toliko večja.

V zvezi s primerjavo blaga in storitev (tožeča stranka je prijavila znamko za blago in storitve iz razredov 9, 16, 35, 41, 42 in 45 NK, vložnik ugovora pa ima z znamko ORANGE št. 005200861 zavarovano blago in storitve v razredih 9, 38, 42, 44 in 45 NK, z znamko ORANGE št. 005396379 tudi blago iz razreda 16 NK, z znamko ORANGE št. 002810281 tudi storitve iz razreda 41 NK, z znamko ORANGE PAGES št. 2524825 pa tudi storitve iz razreda 35 NK) upravni organ ugotavlja, da se blago vložnika ugovora iz razreda 9 NK in blago tožeče stranke prekriva. Blago sodi na področje elektronskih komunikacijskih in telekomunikacijskih aparatov in instrumentov – sodi na področje programske opreme. Tudi blago iz razreda 16 NK vložnika ugovora se z blagom tožeče stranke prekriva – blago sodi na področje izdelkov iz papirja, časopisov, knjig, pisarniških potrebščin ali materiala za učenje in poučevanje. Storitve iz razreda 35 NK so večinoma zelo podobne, saj sodijo na področje oglaševanja, reklamiranja, marketinga, poslovnega svetovanja ali pomoči pri vodenju, prodaji, organizaciji poslovanja. Tudi pri storitvah iz razreda 41 NK gre večinoma za zelo podobne storitve, saj sodijo na področje izobraževanja, razvedrila, športa, kulture, informiranja o dogodkih s tega področja, izdajanja in založništva knjig in publikacij on-line, prek interneta ali kako drugače, organiziranja in vodenja konferenc, seminarjev ipd. Prav tako se prekrivajo storitve v razredu 42 NK, saj sodijo na področje računalniških storitev, oblikovanja in razvoja strojne in programske opreme. V to področje komplementarno sodijo storitve tožeče stranke, navedene kot grafično oblikovanje, oblikovanja vizualnih komunikacij in dizajn. Ob primerjavi storitev vložnika ugovora iz razreda 45 NK upravni organ ugotavlja, da so storitve nudenja pravne pomoči tesno povezane s storitvami na področju varovanja oseb in premoženja ali varstva pred goljufijo.

Upravni organ v zvezi z ugovornimi navedbami zavrača mnenje tožeče stranke, da je razlikovalnost besede, ki ni izmišljena, omejena, saj je za razlikovalnost pomembno, da pomen besede iz vsakdanjega jezika ne opisuje prijavljenega blaga/storitev. V konkretnem primeru, ko gre za označevanje blaga in storitev, ki niso povezane s pomarančami, ima beseda orange ali oranža precej visok razlikovalni učinek. Glede pojasnila tožeče stranke, da beseda ORANŽA pomeni kratico besedila Oblikovno Revolucionarna Agencija Namenjena Žanru Atraktivnosti, meni, da je malo verjetno, da bo povprečni potrošnik to vedel. Na mnenje tožeče stranke, da si znamki ORANŽA in ORANGE PAGES nista podobni, odgovarja, da za zavrnitev znamke zadostuje obstoj le ene prej registrirane znamke. Ne strinja se tudi z mnenjem tožeče stranke, da gre za nepodobno blago/storitve. Ker je ocenil, da so izpolnjeni pogoji po navedeni določbi, je prijavljeno znamko zavrnil za vse prijavljeno blago in storitve.

Tožeča stranka vlaga tožbo zaradi nepravilne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Graja oceno enakosti ali podobnosti znamk, ker naj upravni organ razlikovalnim elementom ne bi pripisal adekvatnega pomena in ne bi upošteval temeljnih načel analize in njenega pomena. Vizualno znamki pri slovenskem potrošniku vzbudita razlikovalnost že zato, ker znamko ORANŽA dojema kot domačo, ORANGE pa kot tujo besedo. Ne gre za kratki besedi, pri katerih prvi zlog ali črki pritegneta potrošnika. Tudi delitev na ORAN in ŽA/GE pri povprečnem potrošniku ne bi ustvarila splošnega vtisa enakosti. Razlika v zadnjem zlogu besed (ŽA/GE) je izredno pomembna, lahko govorimo o dominantnem delu. Znamki sta si fonetično različni. Oranža se izgovori, kot se zapiše, poudarek je na drugem zlogu. Orange se izgovori orindž, s poudarkom na črki o. Poudarek pri izgovorjavi oranža je na samoglasniku a, pri orange na samoglasniku i, e pa je neslišen. Samoglasniki so slišni glasovi, ki ustvarjajo razlikovalnost, kar je fonetično izredno pomembno. Kolikor upravni organ navaja romansko izgovorjavo oranž, pa tožeča stranka meni, da je v Sloveniji najpogostejši romanski jezik italijanski, katerega beseda za pomarančo je arancia. Posamezniki, ki govorijo francoski jezik, niso povprečni potrošniki. Znamki se razlikujeta tudi pomensko. Oranža je slovenskega izvora in opisno pomeni sadež oranže oziroma pomaranče in povprečnega potrošnika asociira na tropski sadež. Orange je angleška beseda, ki pomeni sadež oranže ali pomaranče, hkrati pa tudi oranžno, pomaranči podobno barvo. Zato se bo potrošnik vprašal, ali znamka pomeni sadež ali barvo. Nikakršne podobnosti ni med znamkama ORANŽA in ORANGE PAGES, ki je sestavljena iz dveh besed, med katerima je presledek, beseda ORANGE pa v tej znamki ni dominantna. Podobnost med ORANŽA in ORANGE je že iz prej navedenih razlogov nerelevantna. Ti znamki sta si tudi fonetično nepodobni, in se razlikujeta v pomenu. Znamka ORANGE PAGES bo pri potrošniku vzbudila asociacijo na rumene strani in jo bo prevedel oranžne strani. Med takšnim prevodom in besedo ORANŽA pa ni nikakršne povezave. Tožeča stranka navaja, da želi registrirati znamko ORANŽA zaradi povezave s svojo firmo, ki predstavlja okrajšavo iz sestavljanke Oblikovno Revolucionarna Agencija Namenjena Žanru Atraktivnosti, kar ponazarja njeno poslovno politiko in cilje. Tožeča stranka je registrirala tudi prevod firme v angleški jezik B. Ltd. Beseda ORANŽA v angleškem jeziku ohranja svojo izvorno obliko ORANŽA in potrošnika ne asociira na dve različni stvari.

Tožeča stranka se tudi ne strinja z oceno enakosti blaga in storitev. Blago in storitve sodijo v nekatere od istih razredov, vendar vsak razred obsega veliko število izdelkov, ki se pri primerjanih znakih ne prekrivajo. Ne strinja se z upravnim organom, da vse blago vložnika ugovora in njeno prijavljeno blago v razredu 9 NK sodi pod programsko opremo. To ne drži za avdio-vizualne učne naprave, elektronske table za obvestila, filme, osvetljene, laserje, razen za medicinske namene, naprave za učenje, nosilce zvoka, reševalne ter učne aparate in inštrumente, aparate in inštrumente za prevajanje, preklapljanje, transformiranje, akumuliranje, regulacijo ali kontrolo električne energije itd. Vse blago, ki ga je prijavila v razredu 16 NK, ne sodi na področje izdelkov iz papirja, časopisov, knjig, pisarniških potrebščin in materiala za učenje in sicer sem ne sodijo gravirne plošče, gravure, kliše in čopiči. V razredu 41 NK želi registrirati znamko za svetovanje na področju medijev, kar ni registrirano z znamkami vložnika ugovora. V razredu 42 NK želi ščititi tudi storitve industrijske analize in raziskave, načrtovanje in vzdrževanje spletnih strani za druge. V razredu 45 NK pa želi ščititi storitev nudenja pravne pomoči in s tem povezanega svetovanja. Prijavljene storitve v razredu 35 NK predstavljajo njeno poglavitno dejavnost. Te storitve so pri vložniku ugovora registrirane samo pod znamko ORANGE PAGES, ki pa ni podobna njeni prijavljeni znamki.

Tožeča stranka nadalje meni, da ni „verjetnosti zmede v javnosti, pri čemer verjetnost zmede vključuje verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko“. Svoje storitve ponuja poslovnim subjektom, ki pri sklepanju poslovnih odnosov postopajo zelo vestno in preudarno. Zato je možnost zmede izredno majhna, če ne neobsoječa. Tudi če bi bilo blago v določenim segmentih namenjeno povprečnim potrošnikom, bi bili ti zaradi narave in specifičnosti storitev posebno previdni. Upravni organ obstoj zmede utemeljuje z mnenjem SEU o nujnosti zagotovitve distinktivnosti novejših znamk od prejšnjih in meni, da je znamka ORANGE zelo distinktivna. Vendar pri tej znamki ne gre za izjemen, unikaten značaj. To je angleška beseda, ki ima določen pomen, ki ga potrošnik pozna. Poleg tega je pod besedno znamko registriranih ogromno produktov in storitev, ki jih tožeča stranka našteva. Imetnik ugovarjanih znamk, ki nimajo velikega razlikovalnega učinka, pa ne more pričakovati, da se bodo mlajše znamke od njih veliko razlikovale. Tožeča stranka predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi in se dovoli registracijo znamke ORANŽA, podrejeno pa, da se odločba odpravi in zadeva vrne upravnemu organu v ponovni postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo zavrača tožbene ugovore.

Stranka z interesom v odgovoru na tožbo meni, da je izpodbijana odločba pravilna. Zato predlaga zavrnitev tožbe in zahteva povrnitev stroškov postopka.

V pripravljalni vlogi tožeča stranka vztraja pri tožbenih trditvah in prereka navedbe tožene stranke in stranke z interesom v njunih odgovorih na tožbo.

Tožba ni utemeljena.

Tožeča stranka izpodbija zavrnitev njene prijave za registracijo znamke ORANŽA, ki jo je upravni organ zavrnil na podlagi točke b) prvega odstavka 44. člena ZIL-1. Po tej določbi se kot znamka ne sme registrirati znak, ki je enak ali podoben prejšnji znamki druge osebe in če so blago ali storitve, na katere se nanašata znak in znamka, enaki ali podobni, zaradi česar obstaja verjetnost zmede v javnosti, pri čemer verjetnost zmede vključuje verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko. Verjetnost zmede, ki jo ustvarja podobnost prijavljenega znaka in predhodne znamke ter podobnost blaga/storitev, je torej po tej določbi razlog za zavrnitev registracije znamke.

V skladu z upravno sodno prakso verjetnost zmede obstaja, kadar bi potrošniki lahko verjeli, da predmetni izdelki/storitve izhajajo iz istega podjetja, ali glede na okoliščine primera iz gospodarsko povezanih podjetij. Verjetnost zmede se presoja celovito, ob upoštevanju vseh pomembnih dejavnikov konkretnega primera kot npr. prepoznavnosti znamke na tržišču, povezovanja med znakom in znamko, stopnje podobnosti med znakom in znamko ter blagom in storitvami. Presoja verjetnosti zmede zaradi vidne, slišne in pomenske podobnosti primerjajočih znakov mora temeljiti na celostnem vtisu, upoštevajoč razlikovalne in prevladujoče elemente. Upoštevati je treba tudi, da povprečni potrošnik znamko običajno zaznava kot celoto in ne preverja njenih posameznih delov, poleg tega pa ima le redko možnost neposredno primerjati različne znamke in znamke dojema tako, kot jih je ohranil v spominu.

Sodišče meni, da je upravni organ pravilno zaznal opredelilne lastnosti znakov, pri njihovem primerjanju uporabil primerjalna pravila, ki so se oblikovala v upravno sodni praksi, strinja pa se tudi z ovrednotenjem njihovega skupnega učinka. Po sodni praksi sta si znaka podobna, kadar upoštevna javnost meni, da med njima obstaja vsaj delna enakost oziroma podobnost glede enega ali več upoštevnih vidikov–vizualnega, fonetičnega ali pomenskega vidika. Sodišče pritrjuje upravnemu organu, da med znakoma ORANŽA in ORANGE obstaja močna vizualna podobnost. To oceno upravni organ pravilno opre na enak začetni del besed, ki sta kratki (sodišče se ne strinja s tožečo stranko, da je za kratko šteti le besedo z do pet črkami) in je zato ta del povprečnemu potrošniku bolj dojemljiv. Različnima končnicama besed tudi po mnenju sodišča ni mogoče pripisati takšnega učinka, da bi besedi postali razlikovalni. Potrošnik bo besedi dojemal kot celoti, v katerih pa zadnji črki nista dominantni. Sodišče se ne strinja s tožečo stranko, da bo potrošnik znaka vizualno razlikoval že zato, ker je beseda ORANŽA slovenska, beseda ORANGE pa tuja. Znamka ORANGE kot znamka Skupnosti v Sloveniji že uživa varstvo, zato se sodišče strinja z upravnim organom, da bi potrošnik lahko mislil, da je ORANŽA le prevod predhodne že registrirane znamke. Prav tako sodišče upravnemu organu pritrjuje, da imata besedi določen, slovenskemu potrošniku znan pomen (sadež), in sta zato tudi z vidika tega kriterija primerljivosti zamenljivi. Tega ne more omajati tožbeni ugovor, da bi povprečni potrošnik lahko besedo orange razumel tudi kot oranžno, pomaranči podobno barvo, saj je tudi takšno pojmovanje blizu razumevanja besede kot pomaranče. Pomen, ki ga ima znak ORANŽA za tožečo stranko (okrajšava za Oblikovno Revolucionarna Agencija Namenjena Žanru Atraktivnosti), je povprečnemu potrošniku nezaznaven, zato je upravni organ ravnal prav, ko ga ni upošteval. Če je beseda ORANŽA del firme tožeče stranke, in bi bila njena znamka homonimna znamka, pa se na to v postopku, ko naj bi tako znamko šele pridobila, tudi ne more sklicevati. Glede fonetične primerjave že upravni organ ugotavlja določene razlike, vendar ne takšne kot tožeča stranka, ki zatrjuje, da je fonetični vtis pri obeh znakih povsem drugačen. Sodišče ji pritrjuje le v tem, da si znaka fonetično nista podobna v takšni meri, kot ju približuje vizualna in pomenska primerjava. Vendar fonetična (ne)podobnost ni tolikšna, da bi izničila, po presoji sodišča pravilno ocenjeno visoko vizualno in pomensko podobnost. Ugotovitve analize, ki jo podaja upravni organ v izpodbijani odločbi, da sta si znaka ORANŽA in ORANGE v celoti gledano zelo podobna, so torej pravilne. Sodišče se strinja tudi z analizo primerjave znamk ORANŽA in ORANGE PAGES. Iz izpodbijane odločbe in podatkov upravnega spisa izhaja, da je to ena izmed ugovarjanih znamk (poleg treh znamk ORANGE). Če ugovor temelji na obstoju več znamk, ki imajo skupne značilnosti (v obravnavanem primeru vse ugovarjane znamke vsebujejo besedo ORANGE), katere omogočajo, da se jih šteje kot del iste družine ali serije, se po sodni praksi šteje, da je potrošnik lahko v zmoti glede izvora porekla blaga/storitev, ker napačno meni, da je znamka, katere registracija se zahteva, del te družine znamk (sodba SEU št. C 234/06 z dne 13. 9. 2007). Zato tožeča stranka zgolj na razlikovanju znamke ORANGE PAGES s svojo prijavljeno znamko tudi ne more doseči njene registracije.

Sodišče se strinja tudi z oceno podobnosti blaga in storitev, ki jo je upravni organ obrazložil v izpodbijani odločbi. Upravni organ je pojasnil, da je pri tej primerjavi upošteval kriterije kot kraj proizvodnje ali izvajanja storitev, kraj prodaje, sestavine, materiali, povezanost med proizvodi, povezanost storitev s proizvodi, namen, gospodarska panoga, profit proizvajalca oziroma izvajalca, tržni in distribucijski kanali. Z uporabo navedenih kriterijev je po presoji sodišča upravni organ pravilno prepoznal prekrivnost blaga/storitev, ki jih varujejo znamke vložnika ugovora in blaga/storitev, za katere je znamko prijavila tožeča stranka. To drži tudi glede določenega, v tožbi navedenega blaga v razredu 9 NK, ki ga je prijavila tožeča stranka in po njenem mnenju ni podobno blagu, ki ga ima v tem razredu prijavljenega vložnik ugovora. Po kriterijih prodajnih kanalov, krajev prodaje, komplementarnosti je tudi po mnenju sodišča umestitev blaga obeh znamk na področje programske opreme ustrezna. Kriteriji uporabljenih materialov, kraja izdelave, kraja prodaje poistovetijo blago v razredu 16 NK, zato sodišče zavrača tožničin ugovor, da je njeno blago (gravirne plošče, gravure, kliše, čopiči) drugačno od blaga vložnika ugovora. Z upravnim organom se strinja tudi, da je prijavljena storitev iz razreda 35 NK svetovanje na področju medijev podobna storitvam, ki jih ima vložnik ugovora zavarovane kot storitve na področju kulture. Prav tako sprejema oceno podobnosti storitve industrijske analize in raziskave, načrtovanja in vzdrževanja spletnih strani, ki jo želi s prijavljeno znamko zavarovati tožeča stranka, z računalniškimi storitvami, oblikovanjem računalniške strojne opreme, storitvami strokovnega svetovanja na področju informacijskih tehnologij vložnika ugovora. Nudenje storitve pravne pomoči in s tem povezanega svetovanja iz razreda 45 NK pri prijavljeni znamki tožeče stranke pa je v širšem kontekstu mogoče povezati s storitvami na področju varovanja oseb in premoženja, ki jih ima v tem razredu prijavljene vložnik ugovora. Glede na navedeno je upravni organ pravilno ugotovil obstoj podobnosti med blagom/storitvami. Podobnost je podana v tolikšni meri, da je ni mogoče prezreti.

Glede na visoko stopnjo podobnosti med znaki in podobnostjo blaga in storitev, označenih s spornimi znamkami, je po presoji sodišča upravni organ pravilno sklepal na obstoj verjetnosti zmede v javnosti, pri čemer verjetnost zmede vključuje verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko. V zvezi s tem odklonilnim razlogom za registracijo znamk sodišče navaja, da po ustaljeni upravno sodni praksi ni treba ugotavljati obstoja dejanske zmede, temveč le obstoj verjetnosti zmede. Ob prej navedenih ugotovitvah o podobnosti znakov in blaga/storitev je takšna verjetnost podana, saj bi potrošnik blagu/storitvam, označenim s prijavljeno znamko, lahko pripisal isti izvor kot blagu/storitvam, označenimi z znamkami iz serije ORANGE. Kolikor se tožeča stranka sklicuje, da je verjetnost obstoja zmede majhna oziroma neobstoječa zaradi pozornosti potrošnikov njenega blaga/storitev, sodišče odgovarja, da je po zavzeti praksi pozornost potrošnika okoliščina, ki zmanjšuje verjetnost zmede, če potrošnik kupi blago/storitev samo na podlagi zelo pazljivega preizkusa. Tako visoko pozornost izkazujejo potrošniki ob nakupu določenih kategorij proizvodov/storitev npr. zaradi visoko tehnoloških lastnosti ali cene. Pri tožeči stranki pa ne gre za take proizvode/storitve. Tudi če so potrošniki njenih proizvodov/storitev predvsem poslovni subjekti, ki sicer ravnajo temu ustrezno pozorno, to ob soobstoju vizualno tako podobnih znamk, ki bi se nanašale na podobno blago/storitve, kot so primerjane znamke ORANŽA in ORANGE, ne bi izključevalo verjetnosti zmede. Sodišče tudi meni, da je upravni organ pravilno upošteval v sodni praksi izoblikovano pravilo, da je verjetnost zmede toliko večja, kolikor večji je razlikovalni učinek prejšnje znamke. Pri ugotavljanju razlikovalnega učinka znamke se presoja sposobnost znamke, da identificira proizvode/storitve, za katere je registrirana, glede na izvor (proizvajalca oziroma izvajalca storitve) in s tem razlikovanje teh proizvodov/storitev od proizvodov/storitev drugih podjetij (sodba SEU št. C 108/97, sodba Splošnega sodišča št. T 346/04). Upravni organ ugotavlja, da so znamke ORANGE zelo distinktivne za blago/storitve, ki jih varujejo, saj z njimi nimajo neposredne zveze. Pri presojanju prijavljene znamke glede na starejšo znamko pa se pri proučitvi ugovora ne ugotavlja registrabilnost znaka samega po sebi (v tem primeru besede orange). Zato tožeča stranka ne more uspešno ugovarjati, da znamka ORANGE ni razlikovalna, ker beseda orange nima unikatnega, fantazijskega značaja. To bi lahko veljalo pri znamkah, ki bi z besedo orange opisovale blago/storitev, tudi po mnenju sodišča pa ne velja za znamke, ki so bile ugovarjane pri zavrnjeni prijavi tožeče stranke.

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

Ker je sodišče tožbo zavrnilo, trpita tožeča stranka in stranka z interesom, ki sta uveljavljali stroškovni zahtevek, vsaka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1) .